Kompasna meduza ni smrtonosna

Na kopališču ankaranske Adrie se je v torek pojavilo večje število uhatih klobučnjakov in kompasnih meduz, ki so jih iz morja pobirali reševalci, in o nevarnosti ožiga seznanjali kopalce.

Reševalci iz vode so meduze lovili kar s košem za smeti Foto: Miha Crnič
Reševalci iz vode so meduze lovili kar s košem za smeti Foto: Miha Crnič

ANKARAN> Večina slednjih ni bila prestrašena, kljub pisanju nekaterih medijev, da so kompasne meduze smrtno nevarne. Tjaša Kogovšek, mlada raziskovalka na Morski biološki postaji v Piranu, zagotavlja, da ni razlogov za preplah.

Nekateri mediji, predvsem na Hrvaškem, so konec preteklega meseca poročali o smrtno nevarni kompasni meduzi (Chrysaora hysoscella), ki se je pojavila v Istri in Tržaškem zalivu. Kompasna meduza se po pisanju teh medijev pojavi vsakih pet let. O tem, kako pogoste so meduze v slovenskem morju, o značilnostih kompasne meduze in nevarnosti njenega ožiga smo se pogovarjali z mlado raziskovalko na piranski Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo Tjašo Kogovšek.

Redne gostje severnega Jadrana

Pojasnila je, da v severnem Jadranu lahko redno sezonsko opazimo štiri vrste klobučnjaških meduz: uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita), velikega klobučnjaka (Rhizostoma pulmo), morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata) in kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella). Morda najbolj odmevno pojavljanje meduze je bilo v 70. in 80. letih, ko je ožig mesečinke (Pelagia noctiluca) povzročal preglavice marsikateremu kopalcu. Mesečinka se nekoliko razlikuje od ostalih naštetih, saj v svojem življenjskem ciklusu nima polipnega stadija oziroma ga še niso našli. Pri drugih pa se v življenjskem ciklusu izmenjujeta spolna (meduza) in nespolna (polipna) generacija. MIHA CRNIČ

Več o tem lahko izveste v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.


Najbolj brano