petek, 23. september 2011
Okrog nogometnega igrišča v Športnem centru Trnovo je tekaška steza, ki je, tako kot ves center, potrebna prenove
Foto:
ILIRSKA BISTRICA> Nad Trnovim se razprostira velik športni center, ki ga je še za časa bivše Jugoslavije uredila tedanja vojska za lastne potrebe. Bistriška športna zveza je že tedaj na podlagi pogodbe lahko uporabljala določene športne površine za lastne programe, šole in klube, vendar je morala objekte v uporabi tudi vzdrževati.
Po osamosvojitvi je športna zveza z nogometnim klubom sicer obnovila nogometno igrišče, ga ogradila, zgradila tribune in slačilnice, saj je nekdanja jugoslovanska vojska pred odhodom odpeljala z igrišč vse rekvizite in naprave. Objekt z vso infrastrukturo pa je prešel pod okrilje slovenskega obrambnega ministrstva, v njegovih rokah ostaja še danes.
Neuresničeni načrti
Študentje in taborniki sicer skrbijo za igrišče za odbojko na mivki, ki je bilo zasnovano leta 1997, v letih od 1999 do 2003 pa je zanj skrbela športna zveza. Za nogometno igrišče skrbijo nogometaši in tudi tekači po svojih močeh za atletsko stezo. Vendar je ta dotrajana in bi bil celoten center pravzaprav potreben temeljite obnove.
Nekdanja bistriška športna zveza je že leta 1995 sestavila program preureditve stadiona, po katerem bi najprej preuredili nogometno igrišče, tribune ob njem, ga ogradili, uredili parkirišča. V naslednji fazi pa bi uredili atletsko stezo, prostor za odbojko na mivki, teniško igrišče, postavili koše, uredili vadbeno površino. A se načrt ni uresničil.
Pred 15 leti je bistriška občina sprejela plan naložb na področju družbenih dejavnosti do leta 2005, ki je predvidel tudi ureditev športnega centra Trnovo (pripravo projekta, ureditev lastništva in prenosa objekta v trajno uporabo bistriški občini). Tudi ti načrti so ostali neuresničeni.
Za novo ni denarja
Da bi atletsko stezo znova uredili, so Bistričani ustanovili iniciativni odbor za gradnjo atletske steze. Bistriški župan Emil Rojc sicer poudarja, da je celoten objekt še vedno v lasti države oziroma obrambnega ministrstva. Občina si še prizadeva za brezplačen prenos, “vendar so težave, ker gredo po novem vsi objekti na stanovanjski sklad, od kerega jih je treba odkupiti. Brezplačen prenos ni več mogoč”, pravi župan in dodaja, da še ne ve, kako bi občina prišla do stadiona. Ker občina ni njegova lastnica, ga tudi ne sme in nima namena obnavljati. “Sredstev v letošnjem proračunu za gradnjo nove tekaške steze pa ni,” pravi župan. V iniciativnem odboru so prepričani, da bi občina center lahko kljub temu obnovila.
To naj bi namreč dovoljevala pogodba med bistriško občino in obrambnim ministrstvom, s katero je bilo ugotovljeno, da občina druge površine za športni center nima, da je vanj v času gradnje poleg JLA vlagala tudi bistriške športna zveza in ga po odhodu vojske tudi obnovila. Pogodba pa je narekovala tudi, da mora najemnik, torej občina, skrbeti za športni kompleks, ga preurejati in vzdrževati. Za večje posege vanj pa mora dobiti soglasje najemodajalca, torej ministrstva.
Gregor Kosič, predsednik Tekaškega društva Bistrc, ki šteje približno 100 članov, med njimi 40 otrok, pravi, da so s prejšnjo občinsko oblastjo tudi navezali stik, strokovno pomoč pa jim je ponudila tudi atletska zveza Slovenije.
“S sedanjim županom smo se dobili decembra lani, vendar se do danes ni zgodilo nič. Nekajkrat smo akcije urejanja izpeljali sami, a je to premalo,” pravi Kosič, ki je prepričan, da bi urejen športni objekt prišel prav ne le tekačem, pač pa tudi ostalim športnikom in šolarjem.
TINA M. VALENČIČ