Ko so izziv nerešeni fizikalni problemi

Dvema dijakoma gimnazije Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana se je konec lanskega leta uspelo uvrstiti med deset srednješolcev, ki bodo Slovenijo letos zastopali na Mednarodnem turnirju mladih fizikov.

SEŽANA > Šola svojo prihodnost gradi čedalje bolj na naravoslovnih vsebinah.

Mednarodni turnir mladih fizikov (IYPT) spada med najstarejša mladinska fizikalna tekmovanja na svetu. Od leta 1988, ko so ga izpeljali le za območje nekdanje Sovjetske zveze, je postopoma postal mednarodni. Slovenija se ga letos udeležuje tretjič. Za razliko od ostalih tekmovanj, kot je fizikalna olimpijada, ki je s teoretičnimi nalogami primerljiva z olimpijskimi igrami v športu, je tekmovanje IYPT s praktičnimi, še nerešenimi fizikalnimi problemi, primerljivo s svetovnim prvenstvom. Na njem vsaka ekipa dobi 17 problemov, ki jih eksperimentalno in teoretično že prej obdelajo med šolskim letom ter v končnem fizikalnem dvoboju na tekmovanju pred ekipami iz ostalih držav zagovarjajo v angleščini.

Izmed 126 srednjih šol v državi, ki jih letos obiskuje 78.268 dijakov, od tega je 30.324 gimnazijcev, je Slovenija s pomočjo nacionalnih kvalifikacij konec preteklega leta sestavila dve ekipi.

“Na prvo mesto se je uvrstil naš dijak druge gimnazije Erik Pleško in si s tem zagotovil mesto v prvi ekipi, ki bo zastopala Slovenijo julija v Veliki Britaniji. V drugo ekipo, ki se bo aprila pomerila na tekmovanju v Avstriji, pa se je s šestim mestom uvrstil Blaž Tavčar , dijak četrtega letnika gimnazije,” je povedal njihov mentor Uroš Borjančič, profesor fizike na sežanski gimnaziji.

Na intenzivnih pripravah, ki ravnokar potekajo, dijakom poleg mentorjev pomagajo tudi strokovnjaki Instituta Jožef Stefan, Fakultete za matematiko in fiziko ter Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Zadovoljen nad uspehi dijakov je tudi Dušan Štolfa, ravnatelj Gimnazije in ekonomske šole, ki je del Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana: “Vidnejše uvrstitve naših učencev na naravoslovnih tekmovanjih v zadnjih letih so potrdile pravilnost odločitve, da šola v sklopu izbirnih vsebin poleg podjetništva in jezikoslovja podpira tudi naravoslovje. Prav take izkušnje v tujini so dijakom izjemna izkušnja, tako da se neredki med njimi kasneje odločijo za študij deficitarnih tehničnih in naravoslovnih poklicev doma, nekateri pa celo na prestižnih univerzah v tujini,” je izpostavil Štolfa.

BOGDAN MACAROL

---