Le tehnološki ping-pong?

Prihodnjo sredo, na občinski praznik, bodo v Sežani predstavili nove telekomunikacijske pridobitve. Toda odprto širokopasovno omrežje (OŠO), ki naj bi “omrežilo” vse kraje in hiše, ki doslej te možnosti niso imeli, je še vedno jabolko spora med nosilci in izvajalci projekta ter podjetjem Elta, ki trdi, da bodo uporabniki dobili manj, kot je bilo določeno v razpisu.

KOMEN, SEŽANA, HRPELJE-KOZINA, ILIRSKA BISTRICA > Razpis Občine Sežana kot glavne nosilke projekta je od izvajalca med drugim zahteval, da zgradi do uporabnikov podzemni optični kabel in da do vsakega gospodinjstva pripelje vsaj dve optični vlakni, trdi družba Elta iz Izole.

Ta ima kabelsko omrežje tudi v Sežani, Lokvi, Divači in Senožečah, zmotilo pa jo je, da je občina z visokimi zahtevami odvrnila možne prijavitelje, “nato pa kot najboljšega izmed prijavljenih izbrali neustrezno ponudbo,” pravi direktor Elte Aco Kabanica.

Kilometer in pol kabla po zraku

Kabanica pojasnjuje: “Vahta, ki je bila izbrana, je ponudila zračne kable in ne podzemnih ter hkrati predvidela delitev vlakna na do 64 naročnikov, torej 130-krat manj, kot je zahtevano v razpisu. Takšna ponudba bi morala biti zavrnjena kot neustrezna, vendar je bila kljub temu sprejeta.”

Občina po njegovem mnenju ni upoštevala niti drugega pogoja - polaganja kablov v tla. “Če krajani Krasa dvignejo pogled, bodo zasledili snop zračnih kablov. Občina je kljub tem pogojem na javnem razpisu izbrala podjetje FMC d.o.o. (s podizvajalcem Vahta), čeprav je slednje na razpisu ponudilo gradnjo zračnih optičnih kablov – zgolj povezavo med naselji je predvidelo podzemno,” pravi Kabanica.

In tako je zdaj v enem od naselij, Lokvi, kjer so vse kable po vasi napeljali zračno, stanje po navedbah Elte naslednje: “Več kot deset kilometrov zračnih kablov so montirali v Lokvi za 120 gospodinjstev belih lis. Od središča vasi do gospodinjstva na naslovu Lokev 4a je postavljen zračni kabel dolžine 1500 metrov in ne zgolj 200 ali manj, kakor trdijo v Vahti,” pravi Kabanica.

Različno tolmačenje razpisa

Goran Živec, direktor Vahte, d.o.o., obe navedbi Elte zanika. “V občinski razpisni dokumentaciji ni nikjer zahteve po tem, da bi morali biti uporabniški priključki izvedeni zemeljsko,” trdi in navaja del razpisa, ki govori o optičnem omrežju in izvajalcu omogoča, da izvede povezavo po že obstoječih stebrih, medtem ko Elta navaja razpis glede kabelskega omrežja nekaj odstavkov naprej. O številu vlaken Živec trdi, da so od vsakega uporabnika do centralne točke v naselju postavili ne le dve, temveč kar štiri optične žile (dva para). “Za vsakega uporabnika, ki že koristi storitve, je živa le ena od teh žil, ostale so za rezervo, ker uporabljena oprema za delovanje rabi samo eno vlakno. Od vsake take centralne točke do stične točke na hrbtenično omrežje smo postavili kable z vsaj 48 žilami,” pravi Živec.

Ob tem pojasnjuje še razliko med tehnologijo PON (passive optical network), ki jo vgrajujejo v OŠO Južna Primorska, in tehnologijo PtP (point to point) omrežjem: “Pri PON gre eno aktivno vlakno do skupine uporabnikov (v kablu, kjer je sicer več kot 48 vlaken), in se v bližini uporabnikov (v centralni točki) razcepi na do 64 uporabnikov, pri PtP pa gre aktivno vlakno neprekinjeno od vozlišča, skozi centralno točko v naselju do končnega uporabnika (za vsakega svoje). Aktivno vlakno pomeni, da preko njega sveti svetloba s podatki.”

A ne glede na to, da izvedba morda ustreza razpisu, Kabanica trdi, da ponudba ni bila skladna z razpisom. “Zato so izjave občine Sežana o porabi sredstev v skladu z razpisom netočne,”pravi in zato zanika tudi trditve pristojnega ministrstva, da so med nadzorom ugotovili, da se sredstva porablja pravilno: “Tudi ta izjava ne drži.

Koliko je vredna beseda ministrstva, pa se je izkazalo tudi pri obnovi dvorca Betnava, kjer so pristojni že ugotovili več kršitev, čeprav je ministrstvo prej zagotavljalo, da vse poteka pravilno. Podobno je bilo tudi pri 71 projektih, v višini 852 milijonov evrov sofinanciranih iz EU leta 2011. Urad za nadzor proračuna je namreč ugotovil, da je bilo vsaj 42 milijonov evrov porabljenih neupravičeno.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---