“Minuta” pojde na dopust

Prof. Jože Hočevar

Foto:

• 

“Ne se hecat', da ne rečem: ne ga s ..., moj dragi Fifi. Misliš, da boš sredi vsega kar na lepem nehal? Po francosko mrknil, in mirna Bosna? Zdaj, ko si nas bralce že razvadil, da vsak petek čakamo odgovor na kako naše vprašanje? Ti kar pozabi! Ne uideš nam, ne po francosko ne slovensko ne po indoevropsko. Ne lomi ga, ti rečem ...”

Takole me je, drage bralke in bralci, prejšnji petek po balkansko jezen zmerjal in preklinjal dobri znanec Dušan, ki me zmerom ogovarja s Fifijem, a noče, da izdam njegov priimek. Nikoli ne pozabi hvaliti Primorskih novic, ker so edini časopis v Sloveniji, ki že štiri leta zdržema objavlja naše članke o jeziku. Hudoval se je seveda z dosti bolj kosmatimi kletvinami od teh, ki sem vam jih zapisal.

Drugi ste bili bolj prizanesljivi. Ruža Pečarič, naša zvesta bralka in vztrajna pošiljalka jezikovnih vprašanj, mi je zaskrbljena potožila, ker ni vedela, če je “Minuta” res na koncu in je z njo dokončno konec:

“Večkrat sem vam zapisala, kako težko čakam, da pride petek v tednu in z njim 'Minuta' v 7. valu. A po današnjem vašem sporočilu sklepam - upam, da sem slabo razumela - da 'Minute' ne bo več. Verjetno gre le za počitniški predah. Če ni tako, sem zares žalostna. Vljudno vas prosim za pojasnilo, kaj bo z našo 'Minuto'. Mnogi so me spraševali, če vem kaj več o tem. 'Minuta' mora naprej! Ne sme zamreti!”

Več podobnih vprašanj ste mi poslali, češ kaj bo zdaj, ko si zapisal, da se “Minuta” izteka. A iztekel se je le njen četrti kos ali “letnik”, od oktobra 2011 do junija 2012. V teh osmih mesecih ste lahko prebrali šestintrideset novih člankov, v katerih sem poskušal čim bolj razumljivo odgovoriti na prav toliko vprašanj.

In neverjetno presenečenje: odgovoril sem komaj dobri polovici spraševalcev. Bilo vas je nad šestdeset, natanko šestinšestdeset! Sem trikrat štel. Toda ker ste nekateri zastavili po več vprašanj, jih je več kot pol, res da manjših, ostalo brez odgovora. Torej res ne bo mogoče kar takole “po francosko mrkniti”, kot mi je očital dobri znanec Dušan.

Pomislimo samo na glagol, ki smo se ga prejšnji petek komaj dobro dotaknili. Ničesar nismo, na primer, zapisali o poteku glagolskega dejanja v času, to je o dovršnih in nedovršnih glagolih, ki so neizmerno bogastvo našega jezika. Kako majhne so razlike v zapisu in velike v pomenu, kadar rečemo: zberem misli, zbiram znamke, izberem pot, izbiram žrtve. Če rečemo, da se nekaj izteka, to še ne pomeni, da se je že izteklo, čeprav se konec koncev vse izteče v nepovrat, kar počenjamo ljudje, naj bo početje pametno, ne pametno ali nespametno. Upam, da je naše pametno.

A preložimo taka vprašanja in razmišljanja v jesenski čas, spoštovane bralke in bralci. Zahvaljujem se vam za plodno in prijetno sodelovanje. Brez vašega spodbujanja in vaših vprašanj bi moja/vaša/naša “Minuta” že kdaj omagala. Lepo vas pozdravljam.

JOŽE HOČEVAR