• Glavnina dogajanja je bila posneta prav na plaži v Dunkirku, 
od koder so evakuirali vojake v Anglijo.
    Glavnina dogajanja je bila posneta prav na plaži v Dunkirku, od koder so evakuirali vojake v Anglijo.

Pekel na zemlji, morju in v zraku

petek, 28. julij 2017, 06:00

Sredi poletnega kino mrtvila, ki večinoma ponuja franšizne akcijske blockbusterje, se je pojavila svetla izjema. Dunkirk, najnovejši film prekaljenega britanskega režiserja Christopherja Nolana, utegne biti eden najvznemirljivejših vojnih filmov zadnjih let.

Govoriti o kinematografiji Christopherja Nolana brez navezave na njegovega brata Jonathana Nolana, ki se je izmojstril predvsem na področju scenaristike, je nemogoče. Jonathan je namreč zakrivil scenarij za prelomni psihološki triler Memento iz leta 2000, s katerim sta oba priplavala na filmsko površje. Nato je nastopilo obdobje trilogije Viteza teme, s katero sta brata Nolan po spodrsljajih Joela SchumacherjaBatman za vedno ter Batman in Robin temnemu vitezu ponovno povrnila nekdanji ugled.

Dunkirk brez Jonathana

Zaneslo ju je tudi v svet znanstvene fantastike (Medzvezdje), pri Izvoru pa Jonathan ni imel prstov vmes (trenutno je zaposlen s televizijsko nadaljevanko Westworld). A Jonathan ni sodeloval niti pri Dunkirku (morda zaradi prezasedenosti z Westworldom), s katerim se je Christopher Nolan prvič podal v vojne vode in ustvaril zelo napeti psihološki vojni triler, ki se spretno izogne pastem pretiranega patriotizma in postavi v ospredje agonijo vojakov, ki so želeli ubežati peklu v Dunkirku.

Idejo za filmsko upodobitev tako imenovanega čudeža v Dunkirku maja leta 1940 sta z Emmo Thomas, kasnejšo ženo, dobila že pred 25 leti, ko sta se z jadrnico odpravila čez Rokavski preliv do Dunkirka, po francosko Dunkuerquea. Toda konec 90. let je imel Christopher Nolan za seboj samo svoj prvi celovečerni prvenec Following in ker se je že tedaj zavedal režijske zahtevnosti takega projekta, je vse svoje moči uperil v nabiranje izkušenj, ki so po urjenju v psiholoških trilerjih, temačnih akcijkah (Batman) in znanstveni fantastiki kulminirale v izvrstno “orkestriranem” Dunkirku.

Nolan je izbral namreč zelo zanimivo pripovedno strategijo, ki se dogaja na treh različnih prostorsko-časovnih ravneh: sedem dni na plaži v Dunkirku, kjer je 400.000 angleških in francoskih vojakov obkolila nacistična vojska, en dan na morju, kjer se srečamo tako z rušilci kot z raznovrstnimi plovili civilistov, ki so v sklopu operacije Dinamo bili odločilni dejavnik pri evakuaciji vojakov iz Dunkirka, ter eno uro v zraku, kjer blesti vedno odlični Tom Hardy kot britanski vojni pilot, ki je kot za stavo sestreljeval nemška letala.

Ogromen produkcijski zalogaj

Ker pa je Nolan tudi tisti režiser, ki se otepa 3D tehnike in veliko raje ustvarja vratolomne akcijske prizore v 2D tehniki, nas tudi tokrat ni pustil na cedilu. Še več, ognil se je tudi pretirani rabi posebnih efektov in je na kup zbral kopico originalnih starih letal, ladij (več kot 60) in drugih vojaških rekvizitov, ki jih je uporabil v filmu, za nameček je bilo na filmskem setu (glavnina dogajanja je bila posneta prav na plaži v Dunkirku, kjer se je zgodila evakuacija vojakov) več tisoč statistov. Namenoma se je izognil tudi pomenkovanjem vojaškega vrha med štirimi stenami, poleg tega v filmu ne vidimo niti enega Nemca, ampak samo nemška letala. Morda je premalo prostora odmeril le zaveznikom, Francozom. Rezultat je zelo realističen in tesnoben vojni triler, ki gledalcu ne pusti niti sekunde predaha. Pekel na zemlji, morju in v zraku se vratolomno prepleta v različnih časovnih perspektivah in se konča z dokončnim umikom vojakov v Anglijo. Od 400.000 so rešili 338.226 britanskih in francoskih vojakov, vendar je bila cena te operacije visoka saj je bilo 228 ladij izgubljenih, 45 pa je bilo težko poškodovanih. Uničenih je bilo tudi več kot 100 manjših plovil, mrtvih pa neznano število vojakov in prostovoljcev. V boju z nemško Luftwaffe je bilo sestreljenih tudi 177 britanskih letal.

Poraz kot zmaga

Toda umik, poraz v Dunkirku, so Angleži spremenili v zmago. Winston Churchill je že 5. junija, dan po zadnji evakuaciji iz Dunkirka, spodnjemu domu parlamenta dejal: “Nadvse moramo paziti, da v tej reševalni akciji ne bomo videli zmage. Vojne ni mogoče dobiti z evakuacijami. A s tem umikom smo zmagali, česar se je treba zavedati”. Ta pomemben britanski zgodovinski trenutek v zadnjih minutah ošvrkne tudi Nolan. Na koncu se vojaki ubadajo s “krivdo”, da so preživeli, da so bili dejansko poraženi, saj so zbežali pred sovražnikom, a na domačih tleh jih tudi zaradi spretne Churchillove retorike pričakajo kot junake. Armada, ki se je rešila iz Dunkirka, pa je tvorila novo, trdno jedro, ki se je v naslednjih letih predano borila proti nacistični prevladi.

BILJANA PAVLOVIĆ


Povej naprej: