Pesnik in njegove ženske

Josip Osti, vrhunski pesnik in prevajalec, ki je sprva zaslovel kot bosanski, zatem pa še slovenski mojster pisane besede in se udomil v Kosovelovem Tomaju, piše: “O vsaki izmed svojih velikih ljubezni bi lahko povedal ne le zgodbo, temveč napisal tudi roman.” Živopisne spomine na svoje ženske je zgostil v izvrstno napisano in presunljivo iskreno pripoved.

Pravzaprav bi Josip Osti (1945) za soavtorja svojih zadnjih dveh knjig lahko štel tisti divji veter, ki je sredi neke nemirne noči pred več kot dvajsetimi leti vdrl v hišo Heinricha Bölla v Langenbroichu. Tam je Osti ustvarjal kot štipendist sklada, poimenovanega po tem velikem nemškem pisatelju. Neurje je premetalo pesnikove zapiske, tako beležke o njegovih jugoslovanskih in tujih prijateljih in literarnih kolegih kakor tudi osnutke za nikoli odposlano pismo Charlesu Bukowskemu. Ko je razmetane drobce veliko pozneje sestavljal, sta se mu izpisali dve knjigi: lani je pod naslovom Duhovi hiše Heinricha Bölla nanizal kalejdoskopske spominske zapise o več kot sto književnikih, zdaj pa beremo še takisto spominski in z duhovitimi anekdotami prepreden, a intimnejši “nedokončan roman, zgrajen iz posamičnih, včasih v življenju tudi nedokončanih ljubezenskih zgodb”.

Knjigo Pred zrcalom je navdihnil Bukowski z romanom Ženske, Osti pa jo posveča svoji tretji ženi in zadnji ljubezni Urški ter vsem svojim ženskam pred njo. Bilo jih je veliko: od babice Ljubice in mame Veronike mimo bolj ali manj stalnih zvez in bežnih romanc do najdaljših in najtrdnejših ljubezni, ki jih bralec okuša v poglavjih Duška, Biljana, Barbara in Urška. Osti pravi, da je vsako svojo žensko imel “ne le rad, temveč zelo zelo rad”, hvaležen pa je, da so njegove najljubše ženske tudi po zatonu ljubezenskih zvez ostale njegove najboljše prijateljice in celo dobre prijateljice med sabo.

Josip Osti: Pred zrcalom, Založba Pivec, 269 strani, cena 21,90 evra.

V pripovedi seveda nastopajo tudi knjige, ob ženskah Ostijeva največja strast, koga pa utegne presenetiti podatek, da je bil pesnik v mladosti vrhunski športnik, prvak Bosne in Hercegovine v sprinterskih disciplinah in član jugoslovanske atletske reprezentance.

Skozi več poglavij se njegovi spomini tesno prepletajo z dragocenimi zapisi o družbenem in političnem dogajanju, denimo o obleganju Sarajeva, še posebej presunljivo pa je Ostijevo iskreno pripovedovanje o sobivanju z boleznijo - je huda, neozdravljiva, a vsakič znova jo preglasi pesnikova osupljiva življenjska moč.

Knjiga, ki nasmeji, izvablja solze in vliva pogum.

ANDRAŽ GOMBAČ

---