Največji astronomski inštrument je delo slovenskega jezuita

Kdo bi si mislil, da je izdelavo najbolj izstopajočega astronomskega inštrumenta - ekvatorialne obročaste krogle, ki stoji na ploščadi na vrhu starega astronomskega observatorija v Pekingu, načrtoval in vodil jezuit iz Mengša Ferdinand Avguštin Hallerstein. Bil je astronom na kitajskem dvoru, razstavo o njegovem življenju in delu bodo odprli prihodnji teden v Arhivu v Ljubljani.

Ferdinand Avguštin Haller von Hallerstein (1703–1774)
Ferdinand Avguštin Haller von Hallerstein (1703–1774) 

LJUBLJANA > Kitajska umetnica, ki živi in dela v Sloveniji, Huiqin Wang, že leta išče načine, kako povezati Slovenijo in Kitajsko. Njen največji in najodmevnejši projekt zadnjih deset let je skozi umetnost seznaniti slovensko in kitajsko javnost z življenjem in delom barona Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina, jezuitskega misijonarja iz 18. stoletja, doma iz Mengša, ki je kot dvorni astronom in mandarin tretje stopnje preživel šestintrideset let na dvoru cesarja Qianlonga. Bil je tudi matematik, zgodovinar, geograf in diplomat. Pred tremi leti je o njem izdala knjigo ilustracij Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v prepovedanem mestu, ki jo je spremljala multimedijska razstava, tokrat pa je pripravila razstavo z naslovom Hallerstein in Svilna pot (Umetniška interpretacija življenja in dela Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina), ki je bila najprej v centru OZN na Dunaju, te dni pa se seli v Arhiv RS v Ljubljano.

Razstava govori o življenju in delu Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703-1774), ki je bil iz plemiške družine, jezuitsko gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, matematično in astronomsko izobrazbo pa si je pridobil na Dunaju in v Gradcu. Leta 1739 je kot mladi znanstvenik, jezuit, z dobrim znanjem matematike in astronomije pripotoval na Kitajsko, saj je hotel biti misijonar, ter se predal učenju kitajščine in kaligrafije. Mladi kitajski cesar Qianlong ga je povabil k sebi na dvor, kjer je postal vodja skupine astronomov.

Poleg opazovanja zvezd in računanja koledarja je vodil delo pri popravi obstoječega in sestavi novega zvezdnega kataloga ter pri načrtovanju novega zvezdnega opazovalnika - ekvatorialne obročaste krogle, ki so ga dokončali leta 1754 in je še danes največji astronomski inštrument na ploščadi starega astronomskega observatorija v Pekingu. Leta 1748 je odkril tudi nov komet. Hallerstein je bil v svojem času zaradi svojih odkritij in raziskovanja ter pisanja eden največjih učenjakov na svetu. Razstava bo na ogled od torka do sredine oktobra.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano