Leta 2017 je imela težave z zapadlimi obveznostmi večina slovenskih bolnišnic, lani le čertina

Čeprav je bilo poslovanje bolnišnic lani boljše kot predhodno leto, združenje zdravstvenih zavodov skrbi kumulativna izguba bolnišnic. Ta je začela spet naraščati leta 2021 in je lani znašala 204,3 milijona evrov. To je več kot leta 2016, pred sprejetjem interventnega zakona za sanacijo bolnišnic. Letošnje poslovanje ogroža tudi zdravniška stavka.

SLOVENIJA > Lani so bili rezultati poslovanja bolnišnic nekoliko boljši v primerjavi s poslovanjem s predhodnim letom, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Presežek bolnišnic je bil 31,9 milijona evrov, kar je za 60,2 odstotka več kot v predhodnem letu. Višina izgube je bila 33,5 milijona evrov, kar je 33 odstotkov manj kot v predhodnem letu.

Poslovno leto 2023 je z izgubo zaključilo 12 od 27 bolnišnic, v predhodnem letu pa je imelo izgubo 13 bolnišnic. Daleč največjo izgubo, to je 20,7 milijona evrov, je imel lani Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kar je 5,4 milijona manj kot leta 2022. Februarja so v sporočilu za javnost zavrnili očitke o slabi storilnosti in zapisali, da izkazujejo višjo storilnost kot leta 2022 kljub slabšim razmeram, med katerimi so navedli pomanjkanje kadrov, prenovo ter iztrošeno medicinsko opremo in infrastrukturo.

Po podatkih združenja zdravstvenih zavodov so imele bolnišnice lani 204,3 milijona evrov kumulativne izgube, kar je v primerjavi z letom 2022 kljub nekoliko boljšemu poslovanju v letu 2023 za 17,2 odstotka več. Kumulativna izguba bolnišnic sicer ponovno narašča od leta 2021, ko je znašala 126 milijonov evrov.

Največ presežka od vseh bolnišnic, to je 5,5 milijona evrov, so imeli v Splošni bolnišnici Novo mesto, kar je 2,6 milijona več kot leta 2022. Pojasnili so, da poleg rednega dela v zadnjih letih izvajajo veliko dodatnega programa, lani v okviru programa za skrajševanje čakalnih dob po interventnem zakonu. Državni zbor je namreč julija 2022 potrdil zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki je izvajalcem zdravstvenih storitev v javni mreži omogočil poplačilo vseh opravljenih storitev.

Profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Petra Došenović Bonča, ki raziskuje ekonomiko zdravstva, je pojasnila, da na poslovanje vsake bolnišnice vpliva več dejavnikov. Poslovanje je odvisno od realizacije programov za zdravstvene storitve, ki jih bolnišnicam skladno s predpisi in pogodbo plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Razlog za nerealizacijo programa v bolnišnicah je lahko po njenih besedah okrnjena kapaciteta dela, denimo zaradi obnove zdravstvenih objektov, pa tudi prenizka učinkovitost zaposlenih.

Izguba za 12 od 27 bolnišnic

Lani je z izgubo zaključilo 12 od 27 bolnišnic, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Največjo izgubo, 20,7 milijona evrov, je imel UKC Ljubljana. Največ presežka, 5,5 milijona evrov, pa so imeli v Splošni bolnišnici Novo mesto. Od primorskih ustanov so pozitivno poslovale Ortopedska bolnišnica Valdoltra (4.762.289), Splošna bolnišnica Nova Gorica (2.101.070), Splošna bolnišnica Izola (1.244.970), Psihiatrična bolnišnica Idrija (413,423), negativne številke je izkazalo poslovanje Porodnišnice Postojna (-184.684) in Bolnišnice Sežana (-72.813).

Na poslovanje bolnišnice vplivajo tudi stroški dela in materiala v bolnišnicah ter obseg zdravstvene dejavnosti bolnišnic. “Če je magnetna resonanca v vsaki vasi, bo neizkoriščena,” je karikirala Došenović Bonča.

Zaskrbljujoča kumulativna izguba bolnišnic

Došenović Bonča je poudarila, da je pri analizi poslovanja bolnišnic treba upoštevati kumulativno izgubo, ne le prihodkov in odhodkov zavoda v posameznem letu. “Bilanca stanja velikokrat pove več o tem, kaj se dogaja. Če imaš iz leta v leto izgubo, je pričakovati rast neporavnanih obveznosti. Ko enkrat te dosežejo nek plato, je treba bolnišnice sanirati,” je dejala Došenović Bonča.

Tudi v združenju zdravstvenih zavodov so v prispevku o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2023 opozorili, da jih skrbi podatek o povečanju kumulativne izgube bolnišnic. Po podatkih združenja so imele bolnišnice lani 204,3 milijona evrov kumulativne izgube, kar je v primerjavi z letom 2022 kljub nekoliko boljšemu poslovanju v letu 2023 za 17,2 odstotka več. Kumulativna izguba bolnišnic sicer ponovno narašča od leta 2021, ko je znašala 126 milijonov evrov.

V združenju so izpostavili, da je kumulativna izguba na zadnji dan leta 2023 že presegla vrednost iz leta 2016, ko je bila izguba bolnišnic 170,6 milijona evrov. “Dejstvo je, da to nakazuje na ponovitev scenarija iz tistega časa,” je ob tem komentirala Došenović Bonča. Poslanci so namreč septembra 2017 sprejeli interventni zakon za sanacijo bolnišnic, ki je predvidel 136 milijonov evrov za pokrivanje izgube v bolnišnicah.

Na ministrstvu za zdravje so odgovorili, da spremljajo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in so seznanjeni z neporavnanimi zapadlimi obveznostmi, predvsem bolnišnic. Opozorili pa so, da je treba razlikovati med situacijo v letu 2017, ko je imela težavo z neporavnanimi zapadlimi obveznosti večina slovenskih bolnišnic, in zdajšnjo situacijo, ko ima težave le približno četrtina bolnišnic. Navedli so, da ministrstvo za zdravje zato razmišlja o različnih možnostih ukrepanja. Katerih, še ne morejo opredeliti.

Posledica zvišanja kumulativne izgube so po navedbah združenja likvidnostne težave bolnišnic ter omejene možnosti investiranja v opremo, prostore in razvoj dejavnosti. Dolgoletna izguba lahko vpliva tudi na odliv kadra iz bolnišnic in s tem na obseg opravljanja storitev, čakalne dobe in nezadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov. Menijo, da je treba bolnišnični dejavnosti posvetiti posebno pozornost tudi v tem letu.

Stavka bo negativno vplivala na poslovanje bolnišnic

Petra Došenović Bonča je opozorila tudi, da bo stavka zdravnikov nesporno negativno vplivala na poslovanje bolnišnic. Če bodo izvajalci zaradi stavke opravili manj storitev, bodo od ZZZS prejeli tudi manj denarja, kar bo vplivalo na njihovo poslovanje. “Pacienti bodo imeli manjšo dostopnost do storitev, ustanovitelj pa bo pa na koncu seveda te izgube izvajalcev moral pokrivati,” je poudarila. Z ministrstva za zdravje so potrdili, da ima stavka zdravnikov vpliv na poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. V kolikšnem obsegu, bodo pokazali podatki poslovanja v prvem kvartalu letošnjega leta. Konec marca so sicer bolnišnice navajale, da zaradi odpovedovanja storitev ob stavki zdravniškega sindikata Fides beležijo različno visoke finančne posledice. Ponekod so zaradi stavke beležili izpad nekaj 100.000 evrov, drugje je dosedanja izguba presegla milijon evrov.

Na vprašanje o finančnih posledicah stavke je generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug tedaj trdil, da te za zdaj še niso pomembne. V mariborskem kliničnem centru pa so po drugi strani ocenjevali, da zaradi stavke izgubljajo med dvema in tremi milijoni evrov mesečnega dohodka zaradi neizpolnjenih programov.

Na ZZZS pa so pojasnili, da bo učinek stavke na realizacijo odvisen od izvajalcev in predvidoma lahko opazen od marca, ko so nekateri zdravniki uveljavljali umike soglasij za nadurno delo. Dodali so, da bi morebitni nižji odhodki ZZZS zaradi manjšega obsega opravljenega programa zdravstvenih storitev le nekoliko zmanjšali tveganje za negativno finančno poslovanje ZZZS v tem letu. Zavarovanci namreč s prispevki ne uspejo pokriti vseh naraščajočih izdatkov za zdravstvo, zlasti zaradi dviga plač v zdravstvu.

---