Pirc Musar s predsedniki sosednjih držav za odprte meje in širitev EU

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes skupaj s predsedniki sosednjih držav zavzela za odprte meje v Evropski uniji in njeno širitev. Peterica predsednikov je na srečanju ob 20. obletnici članstva Slovenije v EU poudarjala prednosti unije, opozorili pa so tudi na izzive v prihodnosti in nekatere potrebne spremembe.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar z možem in italijanskim 
predsednikom Sergiom Mattarello Foto: Primož Lavre
Predsednica republike Nataša Pirc Musar z možem in italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello Foto: Primož Lavre

BRDO PRI KRANJU Pirc Musar je po srečanju poudarila odlične medsosedske odnose, ki si jih delimo z vsemi državami in ki se je med drugim pokazala s pomočjo po lanskoletnih poplavah.

Današnje srečanje, ki ga spremlja okrog 100 predstavnikov slovenskih in tujih medijev, je eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v okviru praznovanja obletnice članstva v EU. Predsedniki vseh sosednjih držav so se v Sloveniji sešli prvič po 24. juniju 2011, ko je takratne predsednike ob 20. obletnici samostojnosti države gostil takratni predsednik Danilo Türk. Ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje je Pirc Musar vsem predsednikom podarila sadiko lipe.

Velika zagovornica polnega delovanja schengna

Ob 20. obletnici članstva v EU, katere članice so tudi vse naše sosede, je izpostavila številne koristi za Slovenijo, kot glavno pridobitev EU pa temeljne svoboščine.

Kot je dejala, je tudi velika zagovornica polnega delovanja schengna. "Res bi rada pozvala vse vlade naših sosednjih držav, in tudi slovensko vlado, da odpravijo nadzore na mejah," je dejala.

Odprte meje je označila za veliko pridobitev EU, zlasti v regiji, ki je poznala zidove.

Poudarila je tudi pomen širitve kot enega najmočnejših geopolitičnih orodij unije in podporo pridružitvi novih članic, zlasti z Zahodnega Balkana, kar podpirajo države vse danes zbranih predsednikov.

Predsednik Avstrije Alexander van der Bellen je menil, da se je treba na širitve tudi pripraviti s potrebnimi spremembami.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med potrebnimi reformami v prihodnosti omenil spremembe v procesu odločanja, ki da mora postati hitrejši.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v tej luči izrazil nasprotovanje prizadevanjem za odločanje s kvalificirano večino, češ da mora obstajati soglasje.

Tako kot tudi madžarski predsednik Tamas Sulyok je izrazil skepso v pretesno povezovanje znotraj EU. Vedno večja integracija bo po mnenju Sulyoka vodila v šibkejšo Evropo, medtem ko da Madžarska verjame v zavezništvo neodvisnih držav.


Najbolj brano