Trg in barantanje

Komentarji 17. 11. 2017, 06.00 , posodobljeno: 03. 01. 2018, 07.53

Ni nobenega razloga za domnevo, da so podjetje Gorica Invest ter z njim povezane družbe in posamezniki v Solkanu storili kaj neetičnega in nezakonitega. Ali, da to nameravajo storiti. Tudi ni moč trditi, da so vse pravne osebe, ki imajo lastniške povezave z državami z ugodnejšo fiskalno zakonodajo, slabe, da utajujejo davke ali skrivajo premoženje. In nesmiselno bi bilo namigovati, da se ljudje gredo nečedne posle le zato, ker so bile na neki točki v svoji dolgi karieri zgolj obtožene in niti ne pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje. Živimo seveda v tržnem kapitalizmu, sistemu, v katerem je lastnina sveta in zakoni sfero zasebnega varujejo pred neupravičenimi posegi držav. Ker je tako, niti direktorica Gorica Investa niti njen šef, ki ima, domnevno, pisarno v Luksemburgu, javnosti nista dolžna pojasnil o svojih poslovnih odločitvah.

Ima pa javnost vsekakor pravico, da postavlja in si zastavlja vprašanja. Denimo: ali je normalno, da se namerava naložbe v gradnjo več desetih hiš lotiti podjetje, ki nima niti počenega groša, ampak, nasprotno, kup upnikov, ki sedijo na njegovem transakcijskem računu? Ali je normalno, da se vedno isti ljudje sprehajajo med grozdom podjetij, ki vsa skupaj ne premorejo niti enega telefonskega priključka?

In je normalno, da nas zemljišče Urbane, ki ga zarašča robida, gradbena jama Ronketa, ki je postala zavetišče za komarje, Eda, ki je na vrhunskem zemljišču leta stala na pol prazna, stebri drugega stolpiča na Majskih poljanah, ki štrlijo v nebo, in druge novogoriške investicijske nezgode niso prav ničesar naučile? Ko so pravila jasna, ko imajo upravljalci javnega interesa znanje in vizijo ter moralno moč, s katero učinkovito brzdajo vse posamične interese - tako apetite podjetnikov kot partikularne želje občanov, ki rastejo iz pregovorne skrbi za svoje dvorišče in plot - takrat na površje pridejo najsposobnejši in najpogumnejši. To naj bi bil zakon trga. Vse ostalo je mešetarjenje.