70 let tvornega slovenstva na Reki

Slovensko kulturno prosvetno društvo Bazovica z Reke aktivno deluje že 70 let. Združuje več sekcij, od dramske, zborovske, folklorne do planinske, fotografske, mladinske ter najnovejše - skupine za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Sobotna jubilejna slovesnost v Hrvaškem domu na Sušaku je bila pestra, kakor je pestro delovanje društva. Zbrane je nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

REKA > Društvo so ustanovili 2. novembra leta 1947, njegova prva predsednica in kasneje častna članica je bila Zora Ausec, učiteljica, ki je zaslužna, da so v reški osnovni šoli Matteotti celo odprli oddelek s slovenskim jezikom, ki je deloval v letih 1950-1953.

Na Reki živeli tudi priznani Slovenci

Gospodarske in družbene razmere so mnoge Slovence na začetku 20. stoletja usmerjale na Reko, kjer je bilo močno gospodarsko središče. “Prvi Slovenci so na Reki živeli že v 15. stoletju. A množična priseljevanja so se začela konec 19. stoletja in trajala do sredine 20. stoletja. Na Reki so živeli nekateri zelo znani in priznani slovenski intelektualci, gospodarstveniki in umetniki. A ko govorimo o slovenstvu na Hrvaškem, govorimo tudi o delavcih, ki so sem prihajali predvsem po drugi svetovni vojni, ko je Reka potrebovala delovno silo. Prihajali so predvsem Slovenci, ki so bili pregnani z območja Julijske krajine, tisti, ki so se vrnili iz Argentine in od drugod ter ljudje iz danes obmejnih krajev,” pojasnjuje Barbara Riman, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki. Njeni predniki so se na Reko preselili v tridesetih letih prejšnjega stoletja iz Metlike.

Na prireditvi so zbrane poleg ministra za Slovence po svetu Gorazda Žmavca, ki je pohvalil delovanje in prizadevanja društva za ohranitev slovenstva na Reki, in predsednika društva Zvonimirja Stipetića nagovorili še predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, namestnik župana Primorsko-goranske županije mag. Petra Mamule in veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem dr. Smiljana Knez.

Ker je bil v času ustanovitve društva spomin na vojno vihro še zelo živ, so mu v spomin na leta 1930 padle prve štiri slovenske žrtve protifašizma, ki so jih pobili v Bazovici pri Trstu, nadeli ime Bazovica.

Vila Josipa Gorupa središče slovenstva

Za društvo je bilo pomembno leto 1950, ko so pridobili primerne prostore - vilo Josipa Gorupa, enega najbogatejših Slovencev na prelomu 19. v 20. stoletje, reškega mecena, doma iz Slavne, ki je posloval tudi v Trstu. Postopoma so v njej slovenski rojaki uredili Slovenski dom SKP Bazovica, po osamosvojitvi Hrvaške so ustanovili še Zvezo slovenskih društev, njen začetnik je bil Vinko Žibert.

Danes imajo v vili svoje prostore še druge organizacije, vezane na slovenske rojake na Hrvaškem - Svet slovenske nacionalne manjšine na Hrvaškem, Svet slovenske nacionalne manjšine mesta Reke, Zadruga za razvoj civilne družbe in podružnica Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana.

Zadnja sekcija, ki so jo v društvu ustanovili pred dvema letoma, je skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Vodi jo profesorica Gloria Segnan. Z njo nadaljujejo preučevanje slovenske kulture in običajev, prenašajo spoznanja med člane, se predstavljajo na prireditvah in sodelujejo z drugimi narodnimi manjšinami na Reki.

Od začetka v društvu deluje mešani pevski zbor. Trenutno v njem poje 40 članov, vodi jih Zoran Badjuk, v vseh letih pa je imel enajst zborovodij. Nastopajo na Reki in po Hrvaški, dobili so že več priznanj. Od ustanovitve društva deluje tudi dramska skupina, v kateri so sodelovali znani reški gledališki umetniki, kot je Alojz Usenik, ki je med drugim zanje režiral komedijo Piknik s svojo ženo avtorja Andreja Jelačina. Slednji pove, da jo je reška slovenska dramska skupina, večkrat nagrajena na festivalih amaterskih gledališč, zaigrala 112-krat. Letos je igra dramske skupine Niti tat ne more pošteno krasti, ki jo je režiral umetniški vodja skupine Serđo Dlačić, na festivalu amaterskih gledališč v Sloveniji dobila prvo nagrado.

Z nekaj prekinitvami od začetka delujejo tudi folkloristi, ki jih zdaj vodi Nataša Grlica.

Planinska vez čez mejo

Zadnjih 15 let so Slovenci z Reke tudi dobri planinci, vsaj 50 članov vseh generacij pod mentorstvom Darka Moharja je aktivnih pri planinstvu in pohodništvu, pa tudi na kulturnem, izobraževalnem in športnem področju. “Planinska skupina je vključena v PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, s katerim tesno sodeluje tudi pri izobraževanju članov. Izšolali smo več vodnikov, tudi mladih,” poudari Mohar.

V društvu delujejo še fotografska, glasbena, plesna in mladinska sekcija, poudarjeno je učenje slovenskega jezika. Danes slovenščino kot izbirni predmet poučujejo na osnovnih šolah Pečine in Kozala na Reki, na osnovni šoli Matulji in podružnični šoli v Jušićih. Letos prvič se jezika uči tudi devet predšolskih otrok v vrtcu Bulevar na Reki. V okviru društva poteka tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika.

Predsednik društva Zvonimir Stipetič je zadovoljen, da so mladi vse bolj aktivni: “Mladi so tisti, ki društvo nenehno silijo k razmisleku o prihodnosti. Mladinska skupina skupaj z nami nabira leta in čas, in, kar je najpomembneje, vzdržuje drobni plamen upanja. Časi se spreminjajo in jedro Slovencev tu na Reki se stara in asimilira. Da bi to uspešno presegli, se moramo ozreti za novimi načini delovanja. Širiti krog. Zato ta naš dom postaja točka, kjer se začnejo odvijati tudi druge aktivnosti, povezane s slovenstvom in Slovenijo: čezmejni evropski projekti in podobno,” sklene predsednik.

---