Borijo se za hitrejši razvoj Primorske

Na sinočnji svečani akademiji v sežanskem Kosovelovem domu so praznovali četrt stoletja delovanja politične stranke Zveze za Primorsko (ZZP), ki se že vsa leta bori proti centralizmu in za usklajen razvoj Slovenije.

 ZZP  je  glasnik hotenj primorskega ljudstva, brez ozira na 
politično opredeljenost, so poudarili sinoči v Sežani. Foto: Lea Kalc Furlanič
ZZP je glasnik hotenj primorskega ljudstva, brez ozira na politično opredeljenost, so poudarili sinoči v Sežani. Foto: Lea Kalc Furlanič

SEŽANA > “Osnovna programska iztočnica stranke Zveze za Primorsko je, da bi Primorci sami odločali o denarju, ki ga ustvarimo na Primorskem,” je sinoči na svečani akademiji ob 25-letnici ustanovitve stranke ZZP poudaril njen predsednik Aleksander Lemut. In dodal, da so zato v ZZP že na samem začetku imeli zamisel o regionalizaciji Slovenije in razvoju decentraliziranega upravljanja države, s čimer bi lahko v naši državi “zaustavili pohod škodljivega centralizma in nastajanja samopašnih političnih elit.” Ob tem je izpostavil, da stanje v današnji slovenski družbi kaže, kako prav so v stranki razmišljali že pred 25 leti in se ves časa borili proti centralizaciji Slovenije ter za enakomeren in skladen gospodarski, kulturni in siceršnji razvoj Slovenije.

Proti centralizaciji

Lemut je spomnil na besede prvega predsednika stranke Lucijana Vuge, ki je nenehno opozarjal na nevarnosti za Primorsko zaradi centralizacije Slovenije. “Danes smo v naši stranki še bolj prepričani, da v naši državi ne more biti sprejemljiva centralistična navidezna demokracija, ki dopušča razraščanje razsipništva z javnim denarjem, korupcijo in klientelizem ter plenjenje skupnega premoženja. Uveljaviti je treba sodobno, neposredno demokracijo, ki teži k odločanju v čim več zadevah na nižjih nivojih,” je še izpostavil predsednik ZZP. Zato, je opozoril, bi morali ustanoviti regije.

Začetki na Krasu

Začetki gibanja za Primorsko so se porodili na Krasu, je še povedal Lemut. Pobudniki so bili: Iztok Mirošič, Drago Mirošič,Lucijan Vuga in drugi, ki so pozneje še delovali v ZZP. Danes stranka šteje približno 1100 članov in čeprav parlamentarnega praga še ni dosegla (na prvih volitvah ji je zmanjkalo 200 glasov), je dobro zastopana na lokalni ravni - v občinskih svetih, kjer v povprečju sedi štiri do šest svetnikov, največ v Vipavski dolini, Komnu, Sežani, Ilirski Bistrici.

Za Lucijanom Vugo iz Nove Gorice so predsedniški stol zasedli še Branko Mahne iz Izole, za njim Pavle Gregorčič iz Kobarida, Danijel Božič iz Komna, sedaj pa še Aleksander Lemut iz Vipave, ki je bil dolga leta glavni tajnik stranke, sedaj je to Darinka Kozinc iz Nove Gorice.

Drago Mirošič, sicer dolgoletni diplomat, je še poudaril, da je stranka po 25 letih svojega obstoja v celoti upravičila svoje delovanje v prid Primorske v samostojni Sloveniji. “Četudi je na političnem prizorišču veliko subjektov, ki opredeljujejo svoje volilce, in čeprav ZZP ni prišla v parlament, je ostala glasnik hotenj primorskega ljudstva, brez ozira na politično opredeljenost,” je prepričan eden od njenih ustanoviteljev Mirošič.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano