Kakšno hrano jedo otroci v šolah in vrtcih?

Več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah je včeraj sedlo za mize, na katerih jih je pričakal zajtrk, sestavljen iz kruha, medu, masla in jabolk. Marsikje so ob tem spregovorili o zdravi hrani in tradicionalnih slovenskih jedeh. Oboje si v zadnjih letih kar dobro utira pot v javne zavode, čeprav je pri tem še kar nekaj težav.

Tudi v vrtcu Prisoje v Istri so malčki pridno mazali na kruh 
maslo in med. Foto: Alenka Penjak
Tudi v vrtcu Prisoje v Istri so malčki pridno mazali na kruh maslo in med. Foto: Alenka Penjak

PRIMORSKA > Kruh, maslo, med, jabolko in mleko so včeraj otrokom postregli tudi v vrtcu in šoli v Mirnu. V najstarejši vrtčevski skupini Metulji so se pogovarjali o pomenu zdrave prehrane in prednostih lokalno pridelanih živil. Malčki so pomagali pri pripravi pogrinjka, pri zajtrku so sami mazali maslo in med na kruh. Ko so uživali v tradicionalnem slovenskem zajtrku, je v ozadju odmevala pesem Čebelar v izvedbi Lojzeta Slaka.

Tudi na drugem koncu Primorske, v enoti Prisoje, ki sodi pod koprske Vrtce Semedela, sta Marina in Urša z maslom namazali še en kos kruha, Dominik pa je prste kar pomakal v med in jih z užitkom lizal. Pa ne le včeraj, saj so med, maslo ali bela kava na njihovem jedilniku večkrat in so otroci na zdrave zajtrke navajeni. Je pa bil včerajšnji dan poseben zaradi čebelarja, ki jim je v pravi čebelarski opravi razložil, kako nastane med ter izpostavil pomen čebel za naš vsakdan. “Brez čebel ne bi bilo sadja, kajne mama?” je po takšnih obiskih običajno otroško vprašanje, ki tudi nas, odrasle, spomni, kako dragocene so te drobne delavke.

Problem so elektronski računi

Kot pravi vodja kuhinje OŠ Miren Herta Brisko, se zelo trudijo, da bi otrokom ponudili čim več lokalno pridelane hrane. Doslej jim je mimo javnega naročanja uspelo zagotoviti osem odstotkov hrane, letos želijo ta odstotek povišati. Od lokalnih pridelovalcev kupujejo kaki, kivi, hruške, sokove, mleko jogurte ... “Problem je, ker kmetije, ki imajo denimo med, nimajo elektronskega načina izdajanja računov, “ poudarja vodja kuhinje. Znašli so se po svoje in poiskali posrednika med kmetom in šolo - podjetje, ki se ukvarja z lokalno pridelano hrano - preko katerega so nabavili med. “Pogrešamo to, da bi nam kdo dal kakšen nasvet. Tako si izmenjujemo izkušnje z organizatorji prehrane oziroma vodjami iz drugih šol, “ pravi Briskova.

Da bi zmanjšala oziroma odpravila ovire pri uveljavljanju načela kratkih verig pri javnem naročanju živil in povečala delež lokalne hrane v šolah in vrtcih, je Regionalna razvojna agencija Zeleni Kras pred dvema letoma v okviru projekta Z roko v roki do kakovostnih obrokov povezala 18 javnih šol in vrtcev v regiji, ki kuhajo, in 34 od 200 obstoječih lokalnih ponudnikov hrane. “Projekt je žal trajal samo pol leta in ga nismo mogli nadgraditi. Zdaj bomo poskušali to narediti s skupno prijavo več Lasov na skupni projekt, ki naj bi trajal vsaj dve leti. Opažamo namreč, da je velik problem prav povezovanje ponudnikov in zavodov,” pravi Dragica Bratanič iz RRA Zeleni Kras.

Če se hoče, se da

Nekaj olajšanja pri nakupu lokalnih živil je pred dvema letoma prinesla sprememba zakona o javnem naročanju, po kateri lahko šole, vrtci in druge stanove petino živil naročijo brez javnega razpisa. “V našem vrtcu to z lahkoto dosegamo, skoraj smo že čez 20 odstotkov. Je pa treba natančno vedeti, kaj želimo dobiti. Tam, kjer delajo razpise zunanji izvajalci, so praviloma manj uspešni,” je povedala Martina Kampuš, ki v Vrtcu Sežana skrbi za naročanje živil.

“Prva leta smo iskali ponudnike mi, zdaj oni iščejo nas. Ko je sezona češenj, kar pokličejo,” še doda. Zelenjavo in sadje v vrtcu, ki skrbi za prehrano tisoč kraških otrok ter nekaj čez sto sežanskih srednješolcev, kupujejo od bližnjih dobaviteljev: “Za nas je blizu do Istre in Goriške,” pojasni ravnateljica Radica Slavković. Več let so dobivali jabolka iz Vremske doline, ker jih tam letos skoraj ni, so šli ponje v Istro. In takšnega usklajevanja je veliko. Mleko in kefir kupujejo na Postojnskem, po ekološko meso in kruh pa morajo dlje, v Saleško dolino in Polzelo. Ekološka živila so od 50 do sto odstotkov dražja od navadnih, lokalna pa stanejo desetino več kot pri velikih trgovcih. A kljub temu ostajajo znotraj predvidenih cen živil, ki znašajo manj kot desetini ekonomske cene na otroka.

Vse več zanimanja pridelovalcev

Tudi v ajdovskem vrtcu opažajo, da je vedno več lokalnih kmetov pripravljenih na sodelovanje, čeprav morajo za poslovanje z javnim zavodom izpolnjevati določene pogoje. “Lokalno tako dobavljamo veliko sadja in zelenjave: radič, buče, bučke, kumarice, zelje, paradižnik, krompir, kaki, marelice, nektarine, češnje, grozdje in celo lubenice, pa tudi med, mleko, jogurt, maslo, nekaj tudi kruha in pekovskih izdelkov,” pravi Karmen Bizjak Bat.

Veja ovira kot zakon in ponudba so včasih navade malčkov. “Če doma ne jedo ajdove kaše, je tudi v vrtcu takoj ne. Zato vsako takšno živilo uvajamo postopoma, poskusimo večkrat,” povedo v sežanskem vrtcu.


Komentar novinarja

Marica Uršič Zupan

Zdrava pamet

Jušne kocke, pire krompir iz vrečke, hrenovke, margarina, pakiran puding, najcenejše olje in meso, ... Še pred desetletjem je bilo vse to moč srečati v marsikateri domači kuhinji, pa tudi v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih upokojencev. Danes večine tega ni več ali pa je le izjemoma. Najcenejša hrana ni več imperativ. Vsaj del ljudi in pristojnih za hrano v javnih ustanovah je dojel, da je zelenjavna juha cenejša od tiste iz kocke in da je plastenka gazirane pijače, četudi stane ...

Preberi več

Najbolj brano