V novi številki Primorskih novic preberite
Streha, ki ne pušča, se večini zdi nekaj samoumevnega. Za družino iz Seče pa je bil to dolga leta nedosegljiv cilj. Stara hiša je ob deževju vedno znova zamakala, dokler lani streha ni dokončno popustila. Takrat je na pomoč priskočila skupnost.
Zgodba družine iz Seče je lahko tudi pomemben opomnik na stiske, ki jih ljudje doživljajo neposredno v naši bližini.
Foto: LkpzNa mogočni proslavi vseh Primorcev od Mefa, Mlakarja do Pinkotov
Pred sobotno proslavo priključitve Primorske k matici so organizatorji na prireditveni prostor povabili medije in nekoliko obširneje spregovorili o pripravah, ki bodo tako za sežansko občino in Kobilarno Lipica velik logistični zalogaj, prav tako pa je nemajhen zalogaj tudi za nastopajoče, ki se bodo na Hipodromu skupaj zbrali šele na generalki.
Novogoriška občina bo pokroviteljica postavitve spomenika goriškim partizanom v spominskem parku v Gorici
Akcija za postavitev spomenika 616 padlim goriškim partizanom v spominskem parku v Gorici je v polnem zagonu. Pobudo podpira tudi Mestna občina Nova Gorica. Finančno prek meje sicer ne more pomagati, ker zakonsko to ni mogoče, zato pa bo pri postavitvi spomenika odigrala vlogo pokrovitelja. Več kot sto padlih borcev je bilo z območja, ki je danes v Sloveniji.
Svetovni kras bo prvič slavil pri nas
Skoraj polovica Slovenije je prepletene s kraškim podzemljem, v državi pa imamo že več kot 16.000 registriranih jam. Zato pravzaprav ne preseneča, da bo Slovenija prva gostila prvi uradni Unescov mednarodni dan jam in krasa. Glavno dogajanje bo od četrtka do 13. septembra v Postojni, ki velja za zibelko preučevanja kraškega podzemlja.
“V najinih pismih je ležalo več nego sama romantika”
SNG Nova Gorica novo sezono začenja z nocojšnjo premiero dokumentarne pravljice Jesen moje mladosti, ki je nastala v koprodukciji z javnim zavodom GO! 2025. Predstava v režiji Patrizie Jurinčič Finžgar gledalca popelje v intimni svet pisem Srečka Kosovela in Fanice Obid.
Rožnata Maja hitrejša od čebelic
Društvo Gas Vrtejba je na svojem avto moto poligonu na opuščenih površinah nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba pripravila tradicionalni Roza dirko - preizkušnjo v kartingu za dekleta. Zmagala je Maja Humar.
Srbski par je na Goriškem preprodajal droge, tudi mladoletniku
Komaj 20 let ima on in komaj 22 ona, pa so novogoriški kriminalisti in policisti že ugotovili, po kakšnih opravkih sta iz Srbije prišla na Goriško. V dveh stanovanjih so jima pred časom zasegli več zavitkov in vrečk z različnimi snovmi, posušene delce rastlin, denar in elektronske naprave. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik njega poslal v pripor, njo pa so izpustili na prostost.
Zdravstvene težave odnesle videokonferenco
Na koprskem okrožnem sodišču bi se moralo danes nadaljevati sojenje Robertu Časarju in ostalim obtoženim v zadevi TTI, vendar je morala sodnica Polona Trebežnik Šlibar obravnavo preložiti. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je namreč v ponedeljek popoldne na sodišče poslal pismo zdravnika iz Romunije, v katerem je ta opisal zdravstvene težave njegovega klienta, avstrijskega poslovneža Dietra Kaasa.
Kardelj - tako kot Tito - še vedno vzbuja močna čustva
“Kardelja sem poskušal prikazati čim bolj objektivno: kdo je bil, kako je doživljal svoj čas, kako se je boril za boljše življenje, če treba tudi z nasiljem. V njem je bila globoka dvojnost. Verjel je v marksizem, v ideologijo, ki je obljubljala bratstvo na zemlji, pri čemer je bil prav zaradi tega svetlega cilja – kot tudi mnogi drugi – pripravljen uporabljati vsa sredstva,” pravi akad. prof. dr. Jože Pirjevec, znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Z njim smo se pogovarjali pred predstavitvijo njegove knjige Kardelj: socialistični utopist na oblasti, ki bo 16. septembra ob 18. uri v Centru humanističnih znanosti ZRS Koper.
Ko je svila slavila oblast: sonet za Angela Calafatija
Arhivi niso le varuhi zapisanih besed, temveč tudi nosilcev, na katerih so se te besede ohranile. Ko pomislimo na arhivsko gradivo, si najpogosteje predstavljamo rokopise in tipkopise na papirju, tehnične načrte, morda zemljevide, nekoliko redkeje pa pergamentne listine. Med arhivskim gradivom danes najdemo tudi elektronske zapise na nosilcih, kot so diskete, zgoščenke in drugi digitalni mediji. Le redko pa med arhivskim gradivom odkrijemo dokument, pri katerem je že sam nosilec zapisa prava posebnost.