Medja in Arhar v preiskavi NPU

Kronika
, posodobljeno:

Današnja preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) bi se lahko razširila tudi v sosednje države, ali se bo to zgodilo, pa bo pokazal potek same preiskave, je v izjavi medijem dejal vodja preiskave NPU Robert Slodej. Ena oseba, neuradno prvi mož NLB Janko Medja, ostaja v pridržanju, zaenkrat pa kaže, da bo po končani preiskavi izpuščen.

V prostorih NLB poteka kriminalistična preiskava, ki pa ni uperjena proti tej banki. Med pridržanimi pa   naj bi bila prvi mož NLB Janko Medja in prvi nadzornik NLB France Arhar.
V prostorih NLB poteka kriminalistična preiskava, ki pa ni uperjena proti tej banki. Med pridržanimi pa naj bi bila prvi mož NLB Janko Medja in prvi nadzornik NLB France Arhar.STA

LJUBLJANA > Nekdanji predsednik uprave Unicredita France Arhar, pri katerem je danes tudi potekala preiskava, je potrdil, da so predmet preiskave posli Unicredita z delnicami Mercatorja, v času, ko sta bila z Medjo člana uprave te banke. Arhar je poudaril, da Unicredit banka Slovenija za svoje potrebe nikoli ni sama nastopala na kapitalskih trgih ali kupovala delnice. “Govorimo o obdobju od leta 2009 pa do danes,” pa je o preiskovanem obdobju dejal Slodej.

Banka Slovenije (BS) bo počakala na informacije, kakšne so obtožbe ter kako poteka preiskovalni postopek zoper prvega moža NLB Janka Medje. Šele nato, bodo lahko kaj več povedali o tem primeru, je ob robu izredne seje DZ, na kateri razpravljajo o problematiki reševanja zasebnih bank, povedal guverner BS Boštjan Jazbec. Guverner je še dejal, da ni nikoli prišlo do nobene zahteve po zamenjavi predsednika uprave NLB Medje s strani predsednika nadzornega sveta NLB Franceta Arharja, kar so ugibali nekateri mediji.

Posojilo Istrabenzu so zavarovali z delnicami Mercatorja

Arhar je dejal, da so kriminalisti danes preiskali njegovo pisarno, pri tem pa pregledali gradivo, ki ga ima. Pojasnil je, da je banka delnice Mercatorja dobila na podlagi repo posla z Istrabenzom. Za časnik Finance pa je dodal, da je banka dala posojilo Istrabenzu, tega pa so zavarovali z delnicami Mercatorja.

“Istrabenz ni imel dodatnega kapitala, delnica je padala in skladno s pogodbo so morali za ohranitev ravni zavarovanj dati dodatne delnice Mercatorja. To se je zgodilo sedemkrat in ko smo videli, da to ne teče nikamor oziroma da slabo kaže, smo konec marca 2009 to zadevo pobotali. Torej vzeli delnice Mercatorja,” je dejal za Finance.

Kriminalisti pridržali Janka Medjo

V okviru današnjih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je pridržana ena oseba. Po neuradnih informacijah je pridržan prvi mož NLB Janko Medja, prav tako nekdanji član uprave Unicredita. Preiskava naj bi se nanašala na posle iz časa, ko sta bila Medja in Arhar v upravi Unicredit banke Slovenija.

Medja je bil v času predzadnjega poskusa prodaje Mercatorja, med letoma 2011 in 2012, član Unicreditove uprave, ki jo je vodil Arhar. Unicredit banka Slovenija, ki ima še danes v lasti 8,01 odstotka delnic Mercatorja, je bil eden najglasnejših zagovornikov prodaje, vendar pa se ni nikoli pridružil konzorciju prodajalcev, ki so prodajali več kot 52 odstotkov Mercatorja.

Prav Medja naj bi po nekaterih informacijah skupaj z nekaterimi lobističnimi skupinami bil največji zagovornik prodaje Mercatorja, predvsem zaradi dobrih odnosov z nekaterimi v vodstvu Agrokorja. V javnosti je sicer zaokrožila tudi nikoli potrjena informacija, da naj bi Agrokor za “lobistične usluge” v Sloveniji namenil več deset milijonov evrov.

Agrokor in prodajalci so takrat govorili o ceni 221 evrov za delnico, vendar Agrokor pogodbe nikoli ni podpisal, poleg tega pa ni nikoli dal prevzemne ponudbe za Mercator, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Po mnenju nekaterih poznavalcev je šlo le za tipanje terena in boljši vpogled v Mercatorjeve bilance in načrte, kar je nekdanja uprava pod vodstvom Žige Debeljaka želela preprečiti.

Slovenska policija že sodeluje s hrvaškimi kolegi

Robert Slodej je dejal, da policija že sodeluje z organi iz ene od sosednjih držav, najverjetneje pa gre za hrvaške organe. Pod drobnogledom kriminalistov sta se namreč znašla, kot je dejal, osumljenec, ki je deloval v skupini oseb, in pa ena pravna oseba. Osumljencu je bila prostost odvzeta zaradi zagotovitve navzočnosti na sami hišni preiskavi in pa bojazni uničenja sledov kaznivih dejanj.

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi danes pridržano osebo privedli tudi do preiskovalnega sodnika, ki bi odločal o odreditvi pripora, pa je Slodej dejal, da dosedanji potek preiskovanj ne kaže na to.

“Osumljena oseba je bivša zaposlena v eni finančnih ustanov, ki spada v skupino bank. Oseba je delovala v skupini oseb, ki so pri opravljanju bančne in borzne dejavnosti na območju Slovenije in sosednjih držav prišli do informacije, da namerava ena izmed gospodarskih družb iz sosednje države prevzeti slovensko gospodarsko družbo,” je pojasnil Slodej. Po neuradnih informacijah sta omenjeni družbi Mercator in Agrokor.

“Ta informacija bi vplivala na ceno vrednostnih papirjev, ki kotirajo na rednem trgu v Sloveniji,” je pojasnil Slodej. Na podlagi te informacije je skupina bank, kot je dejal, začela z nakupom vrednostnih papirjev slovenske gospodarske družbe po nižji ceni, kot pa je bila predvidena njena prevzemna cena, je pojasnil Slodej.

Preiskava se je začela na podlagi ovadbe anonimne osebe, vložene sredi lanskega leta. Hišne preiskave po oceni vodje preiskave potekajo korektno, osumljeni in druge priče pa pri preiskavo sodelujejo s kriminalisti.

Za zlorabo notranje informaccije do pet let zapora

Policisti so zjutraj začeli z izvajanjem treh hišnih preiskav na območju Kranja, ki so že zaključene, in pa ene na območju Ljubljane, ki je tudi že zaključena. V treh družbah pa preiskave še vedno potekajo. Slodej sicer popoldne še ni mogel oceniti, kdaj se bodo hišne preiskave zaključile. To bo odvisno od količine in obsega dokazov, ki jih iščejo, kot tudi njihovega zasega.

V tej fazi preiskave kriminalisti tudi še nimajo ocen, za kolikšno oškodovanje oziroma okoriščanje je šlo v obravnavanem primeru. “Sedaj bi težko govoril o kakšnem znesku ali oceni oškodovanja. Protipravno pridobljena premoženjska korist je namreč razlika med nabavno in prodajno ceno vrednostnega papirja, ki pa seveda varira,” je dodal.

Za kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije po 238. členu kazenskega zakonika je predpisana zaporna kazen do pet let. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo RS.

STA

Janko Medja
Janko MedjaSTA
France Arhar
France ArharDaniel Novakovic