“Skalo smo pririnili do vrha”

LJUBLJANA > “Ne trdimo, da v sodstvu ni težav in napak. Se jih pa trudimo identificirati in odpraviti. Ne želimo deliti Sizifove usode. Celovit pregled kaže, da smo na pravi poti. Skalo smo pririnili do vrha in sedaj imamo končno priložnost, da jo skotalimo na drugo stran ter dosežemo učinkovito delovanje in uspešno sodstvo. Za to bomo storili vse, kar je v naši moči, vendar pa ni vse odvisno le od nas,” je na včerajšnji predstavitvi ugotovitev po obiskih vseh slovenskih sodišč dejal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

Vrhovno sodišče je namreč letos prvič v zgodovini pripravilo alternativni predlog proračuna za sodstvo, saj je ocenilo, da tisti, ki ga je pripravila vlada, ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov. Odgovora vlade niso dobili, čeprav je vlada junija letos skupaj z vrhovnim sodiščem podpisala zavezo državljanom za izboljšanje stanja v sodstvu. S sprotnim reševanjem pa se v sodstvu ne morejo strinjati. Proračun namreč nevarno posega v stroške sodnih postopkov, od teh pa je odvisen obseg reševanja zadev. Za prihodnje leto namreč proračun predvideva 149,5 milijona evrov, kar je 12 milijonov manj kot letos.

Sicer pa je Masleša pred dnevi v Ljubljani končal niz obiskov prvostopenjskih sodišč, ki ga je 4. oktobra začel na sodiščih v Novi Gorici in Kopru. Pri delovanju sodišč je prišlo do kakovostnega preskoka, pričakovani časi reševanja zadev se krajšajo, razen na delovnih sodiščih.

Še posebej ugodni so trendi pri gospodarskih zadevah: v začetku leta 2012 je povprečni čas reševanja teh zadev znašal 15,5 meseca, do avgusta letos pa se je znižal na 11,1 meseca.

Med glavnimi cilji sodstva, kot poudarja Masleša, ostaja skrajšanje časa od prejema zadeve do začetka njenega reševanja, skrajšanje časa do dokončne rešitve zadeve in bistveno zmanjšanje števila nerešenih starejših zadev. V mariborskem okrožju so, na primer, že dosegli cilj predvidljivosti začetka obravnave zadeve, saj lahko za nove pravdne zadeve z gotovostjo napovejo razpis obravnave v treh mesecih od prejema tožbe.

Ena od težav sodstva pa ostaja slaba pretočnost sodnikov. Ponekod jih je na okrajnih sodiščih preveč, na okrožnih pa jih primanjkuje.

Je pa Masleša vlado znova pozval k premišljenemu ravnanju pri pripravi zakonodaje, saj je ta ključnega pomena za delovanje sistema. Masleša je pojasnil, da so sodniki na sestankih pogosto izpostavljali problematičnost izvršilne zakonodaje.

Vse bolj aktualno pa je tudi razmišljanje o drugačni mreži sodišč. Vendar se je treba tudi tega projekta lotiti preudarno, da se zaradi morebitnih nepremišljenih posledic ne bi vrnili v leto 1994. Tedanja reorganizacija je sodstvo povsem ohromila, posledice v obliki sodnih zaostankov pa so vidne še danes.

SILVA KRIŽMAN