13. marec 2010: Prijatelju znova grozi pripor

Dejstvo, da preiskovalni sodnik Iztok Naglav po zaslišanju za Srečka Prijatelja ni odredil pripora, čeprav ga je okrožna državna tožilka Barbara Milič Rožman predlagala, je dvignilo precej prahu. Včeraj je zato predsednik koprskega okrožnega sodišča Vitomir Bohinec pojasnil pravno plat takšne odločitve. Potrdil je, da je po treh urah zaslišanja okrožna državna tožilka napovedala, da bo zahtevala uvedbo kazenskega postopka in predlagala odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti.

“Pri tem pa okrožna državna tožilka opisa kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi je predlagala odreditev pripora, ni podala oziroma konkretizirala v tolikšni meri, da bi bilo mogoče preizkusiti stopnjo utemeljenosti suma v smeri očitanih kaznivih dejanj,” je poudaril Bohinec. Preiskovalni sodnik jo je na to nepopolnost tudi opozoril in ker njen predlog ni vseboval opisa kaznivega dejanja, stopnje utemeljenosti suma ni mogel presojati.

Po senatu nov predlog

O tožilkinem predlogu je včeraj že odločal zunajrazpravni senat, ki je potrdil odločitev preiskovalnega sodnika.

Le nekaj ur zatem pa je tožilstvo na sodišče poslalo nov predlog, da se za Prijatelja odredi pripor, priložili so ga zahtevi za preiskavo zoper sežanskega poslanca, in sicer zaradi kaznivih dejanj izsiljevanja, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Zaradi izsiljevanja, kot ga očitajo Prijatelju (na posebno poniževalnem način) kazenski zakonik predvideva do osem let zapora, za posest orožja pa je zagroženo tudi do deset let zapora. Tokrat tožilstvo pripor predlaga tako zaradi ponovitvene nevarnosti kot zaradi nevarnosti vplivanja na priče. Kdaj bo preiskovalni sodnik odločil o novem predlogu tožilstva, včeraj nismo izvedeli.

Zaslišali Časarja

V četrtek so kriminalisti že zaslišali tudi nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja in ga nato izpustili. Že v torek so na njegovem domu opravili hišno preiskavo, vendar ga takrat ni bilo na spregled.

Večji del zgodbe, ki so jo kriminalisti prekinili v sredo z akcijo v Solkanu in v kateri so poleg Srečka Prijatelja prijeli še njegovo ženo Aleksandro, v vlogi žrtve pa se je znašel novogoriški nepremičninar Marjan Mikuž (lastnik podjetja Premik Net in Premik Invest), se suče okoli poslov z nepremičninami na Orleški gmajni. Luka Koper je te posle speljala s pomočjo Mikuževega podjetja Premik Net (kjer je solastnica tudi Prijateljeva žena). Kot smo poročali, so Prijatelja prijeli po tem, ko mu je Mikuž izročil 323.000 evrov. Policisti mu očitajo, da je Mikuža izsiljeval, sam pa je to zavrnil in zatrdil, da gre za podpisano upniško-dolžniško razmerje. Preiskovalni sodnik je na to temo že zaslišal tudi Mikuža.

Zaradi kaznivih dejanj, ki so jih kriminalisti zaznali pri teh poslih, so prve kazenske ovadbe vložili že decembra, nato pa še v začetku marca, ko so tri osumljene ovadili zaradi korupcijskih kaznivih dejanj. Decembra so tri osumljene in pravno osebo tožilstvu ovadili še treh gospodarskih kaznivih dejanj. Kot smo izvedeli, naj bi takrat ovadili Prijatelja, Časarja in Mikuža.

V četrtek pa so poleg Prijatelja ovadili še tri osebe, in sicer za osem kaznivih dejanj. Naj spomnimo, da so poleg Prijatelja v torek pridržali tudi prvaka SNS Zmaga Jelinčiča in kmetijskega ministra Milana Pogačnika, ki je naslednji dan odstopil. Ovadene sumijo korupcijskih dejanj, izsiljevanja in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.

Potrdili so, da so med preiskavo poleg poslovne dokumentacije in nosilcev elektronskih podatkov zasegli večjo količino različnih vrst orožja. Med tremi hišnimi preiskavami so zasegli kratkocevno in dolgocevno orožje ter ročne bombe, ki jih občani ne morejo imeti. Nekaj zaseženega orožja so predali kriminalističnim tehnikom, od njihovih preiskav pa je odvisno, kako bodo ukrepali. Poročali smo že, da so pri Prijatelju našli več avtomatskega orožja in ročnih bomb.

Kdaj do imunitete?

Prijatelj naj bi se v torek, ob aretaciji v Solkanu, torej še v predkazenskem postopku, skliceval na poslansko imuniteto. A je prvi mož slovenskih kriminalistov Aleksander Jevšek takoj pojasnil, da se lahko osumljeni na poslansko imuniteto sklicuje šele v kazenskem postopku. Prijateljev zagovornik Silvan Jakin nam je po zaslišanju pri preiskovalnemu sodniku povedal, da se v tej fazi njegov varovanec ni skliceval na poslansko imuniteto, ker da za to ni bilo nobene potrebe.

Zakonodaja (ustava, zakon o poslancih, poslovnik o državnem zboru) določa, da poslanca ne smejo pripreti, če se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja državnega zbora, razen če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisano več kot pet let zapora. Prav tako se proti njemu ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora. Ta pa lahko poslancu prizna imuniteto, tudi če se nanjo ni skliceval. V takih primerih mora pristojen državni organ (običajno je to sodišče) državnemu zboru poslati zahtevo, da dovoli pripor oziroma da se začne kazenski postopek.

SIJAN PRETNAR