21. september 2010: Prijatelj Mikužu: “... ali pa ode glava!”

Več zanimanja kot prvi priprti poslanec Srečko Prijatelj je na koprskem sodišču včeraj požel prvak SNS Zmago Jelinčič. V sodni dvorani sta se pred kamerami s Prijateljem rokovala, nato pa se je Jelinčič obregnil ob dejstvo, da so mu vabilo za pričanje prinesli policisti. “Mogoče ga bo drugič prinesla vojska,” je pripomnil.

Jelinčič je včeraj odgovoril na vsega štiri vprašanja. Na vprašanje Prijateljevega odvetnika Luke Gaberščika, ali je Prijatelj vpričo njega v državnem zboru kdaj razkazoval pištolo Lari Mikuž, je odgovoril, da ne. Lara Mikuž je hčerka Marjana Mikuža in zaposlena v poslanski skupini SNS v državnem zboru. Na drugo vprašanje, ali ga je kdaj klicala žena divaškega župana Klelija Potokar, je odgovoril, da ga je. Takrat naj bi mu rekla, da z možem Matijo Potokarjem Prijatelju dolgujeta nekaj denarja, ga prosila, naj malo umiri Prijatelja, in dodala, da bosta dolg že poplačala.

Jelinčič z odvetnikom

Sodnica Orjana Trunkl mu je nato prebrala, kaj je Klelija Potokar pričala na sodišču, in ga vprašala, če lahko to pojasni. Jelinčič je odgovoril, da se mu gospa Potokar ni zdela prav nič razburjena, ko ga je klicala. “Prijatelju sem rekel: daj zrihtaj to zadevo. In to je bilo vse,” je dejal.

O pričanju Lare Mikuž o pištoli je Jelinčič povedal, da je to “eklatantna laž”.“To ni res in to se ni nikoli zgodilo. Mislim, da gre za konstrukt v dogovoru z določenimi krogi, ki hočejo škodovati Prijatelju in posredno SNS!” Jelinčič je še dodal, da je hotela Lara Mikuž s pomočjo nekaterih novinarjev doseči, da bi prihajal na sojenje kot javnost in potem ne bi mogel pričati, tako da bi sodišče verjelo le njeni zgodbi. Napovedal je, da jo bo zaradi tega tožil.

Prijatelj za svojega strankarskega šefa ni imel vprašanj, sodišču pa je pojasnil, da je SNS ovadila divaškega župana Potokarja zaradi razvrednotenja prostora okrog Škocjanskih jam. “Morda pa gre tukaj za maščevanje gospoda Potokarja,” je pripomnil Jelinčič. Čeprav bi po pričanju lahko ostal v dvorani kot javnost ter s tem izkazal podporo svojemu poslancu, je Jelinčič takoj po koncu pričanja zapustil dvorano. Skupaj z njim je v dvorano vstopil in kasneje izstopil odvetnik Luka Zajc iz odvetniške pisarne Čeferin. Zajc se ob tem ni predstavil, ampak se je usedel med novinarje.

Pričakuje obsodbo

Na vprašanje, ali se mu ne zdijo Prijateljeva telefonska sporočila grožnje, je Jelinčič pred sodiščem odgovoril: “Jaz tudi pošljem kakšni ženski sporočilo: 'Nabrisal te bom kot sto mater', pa to ni nič hudega, to je samo ljubezenska izjava.” Napovedal je še, da bo za to sojenje izvedela Evropa, da bo izvedela tudi, kakšna je naša oblast in notranje ministrstvo. Glede na politične razmere v Sloveniji Jelinčič pričakuje, da bo Prijatelj obsojen.

Senat je nato začel brati dokaze in med drugim prebral tudi ročno napisan dogovor, ki ga Prijatelj ves čas predstavlja kot dokaz, da mu je Mikuž dolgoval 250.000 evrov glavnice in 73.000 evrov obresti. Na drugi strani pa je Mikuž povedal, da je ta dogovor podpisal le zato, da bi si pridobil čas in da ustavi Prijateljevo izsiljevanje. Po prejemu 323.000 evrov je dogovor le nekaj minut pred aretacijo 9. marca v Solkanu Prijatelj v Mikuževem avtu raztrgal na 61 koščkov, jih skušal zažgati in ker mu to ni uspelo, jih je stlačil v plastenko.

Senat je nato prebral še nekaj sporočil, ki jih je pošiljal Prijatelj. “Kaj je župan, boš dolgo reševal probleme? Pokliči, še je čas ta teden, potem bo vojna,” je konec februarja letos pisal divaškemu županu Potokarju. Nekaj dni kasneje je Mikuž Prijatelja prosil, naj ga že enkrat pusti pri miru. “Čas je, da plačaš račune, Dukić. Prodaj hišo, avto, stanovanje v Ljubljani. Vrni moje, gospod tat, samo moje,” mu je odgovoril Prijatelj.

“Povej že enkrat, koliko češ imet, da bo enkrat konec. Če mi poveš cifro, pa da zaključiva in se ne poznava več,” mu je napisal Mikuž. “Z veseljem,” je odgovoril Prijatelj. “Kar si podpisal, plus obresti, ki jih izračuna banka. Divača pa ostaja skupna ... ali pa ode glava!”

Odšteval je dneve

“Ustavil sem vse. Naslednjič bom ... Kako otroci in žena?” se je glasilo naslednje sporočilo. Po prebranem je Prijatelj senatu pojasnil, da je s prvim delom sporočila mislil, da je ustavil vse pravne postopke proti Mikužu. Od zadnjih dni februarja je Mikužu s sporočili redno odšteval dneve do izplačila. “Še pet dni,” mu je sporočil 1. marca. “Še štiri dni, Marjan,” je poslal 2. marca. Sodnica je nato preskočila nekaj sporočil, za katere je dejala, da so bolj osebne narave. “Smo rešili tudi to. Vsaka hiša ima dimnik,” je, ne da bi ga sploh kaj vprašala, odgovoril Prijatelj.

Senat je včeraj predvajal tudi pogovor med Prijateljem in bančno uslužbenko, v katerem je Prijatelj skušal izposlovati čim večjo obrestno mero za denar, ki bi ga položil v banko. “Kako je, lepotička? Jaz bi imel v torek tisto, ki sem govoril, realizirano,” je rekel Prijatelj. Izsiljenih 323.000 evrov je Mikuž Prijatelju namreč izročil ravno v torek, 9. marca. “Jaz bi za eno leto vezal. Kako bi bilo z obrestmi?” jo je vprašal.

Zvezal bi “en kvart”

“Ponudba je 3,7 odstotka. Kaj ti to pomeni?” ga je vprašala bančnica Deželne banke. “Nič, to ni nič. Glede na to, da je to en kvart. En kvart...” je nadaljeval Prijatelj. “Ja, ja, razumem,” je odgovorila. “Pogovarjal sem se z dvema, tremi ... Unicredit mi dajo 4,9 odstotka za eno leto,” ji je povedal Prijatelj. “Lahko dobiš to na papirju, da imam en dokument, da lahko to izsilim. Na besede ne morem izsiliti,” je dejala uslužbenka. “Ne vem, bom vprašal,” je odgovoril Prijatelj in na njeno vprašanje, koliko bi vezal, odgovoril, da 250.

Nato je sledil pogovor, v katerem je Mikuž Prijatelju sporočil, da bo imel “tisto reč” pripravljeno v torek. Po nekajminutnem prepričevanju, kaj vse in zakaj mu Mikuž dolguje, sta se dogovorila, da bosta s tem plačilom poravnala vse medsebojne obveznosti. “Ko bova to naredila, ne bo več Agrooskrbe, ne bo več pi ... ma ... , ne bo več nič,” je povzel Prijatelj. Zanimalo ga je, kako namerava Mikuž to izpeljati.

“Jaz sem dobil to v gotovini in ne morem nakazati ali kaj takega,” je dejal Mikuž. “Jaz bom prišel tja, ni problema, ampak da ne bi imelo to kakšnega ozadja,” je skrbelo Prijatelja in ga spet zanimalo, kako je prišel do tega. “Sem nekaj reskiral in se nečemu odpovedal,” je bil skrivnosten Mikuž. “Samo če bo res tako. Če se bo karkoli dogajalo z mano, potem pa ... Upam, da mi ne nastavljaš pasti,” je rekel Prijatelj. “Ma kakšno past. Soldi so. Vztrajal si pri njih,” je odvrnil Mikuž. “Z mano se lahko karkoli zgodi, ampak upam, da veš, da tudi ti ne boš potem mirno spal. Imam prijatelje, ki jim lahko zaupam in bi zame storili vse, tudi umrli. Upam, da razumeš,” mu je dejal Prijatelj.

Bal se je ovinka

Senatu je pojasnil, da je po predaji denarja še najmanj pričakoval policijo. “Vse prej, kot policijo. Bal sem se, da se ni s kom dogovoril, da bi me počakal za ovinkom in mi vzel. Zato sem obvestil prijatelje, da bi poskrbeli za mojo družino, če bi se mi kaj zgodilo,” je dodal. Zanimivo je bilo tudi Mikuževo prepričevanje Prijatelja, naj pride 9. marca v Solkan po denar. Kot da bi slutil past, Prijatelj ni hotel priti v Solkan, ampak je vztrajal, da mu Mikuž denar na banki v Novi Gorici nakaže na njegov račun.

“Daj, pridi v Solkan, tja, kjer sva se dobila zadnjič,” ga je vabil Mikuž. “Ne, jaz hočem tukaj, da bova naredila transparentno, da boš nakazal,” je odvrnil Prijatelj. “Ne, ne bom hodil nikamor, po nobenih bankah in poštah,” je odvrnil Mikuž. “Zakaj vztrajaš, da pridem tja?” ga je vprašal Prijatelj. “Glej, če hočeš, pridi sem in brez palamudenja, ti dam in ti potem naredi, kar hočeš. Pisarno imam zaprto, doma se ne moreva dobiti, nekje se pač morava,” je dejal Mikuž, nakar je Prijatelj končno popustil.DANIJEL CEK