23. september 2010: Tožilstvo predlaga skoraj pet let

“Glede na to, da je izsiljevanje Marjana Mikuža trajalo več kot eno leto, zakoncev Potokar pa tudi, menim, da je edina upravičena kazen zaporna kazen,” je po koncu včerajšnje, že enajste obravnave v sojenju Srečku in Aleksandri Prijatelj pred koprskim sodiščem poudarila tožilka Barbara Milič Rožman.

Preden so ga odpeljali v koprski zapor, pa je Prijatelj na stopnicah sodišča dejal: “Razum je zapustil um in ostaja samo še sum.” Na vprašanje, ali je pričakoval tak predlog kazni, je odgovoril, da je pričakoval še hujši predlog, glede na to, da je ves postopek po njegovem mnenju konstrukt brez dokazov.

Potem ko so si senat, obramba in tožilstvo včeraj ogledali posnetek Prijateljevega srečanja z Mikužem pred aretacijo 9. marca v Solkanu in je Mikuž senatu izročil pogodbe o posojilih denarja iz svojih podjetij, je Prijatelj prosil senat, naj posreduje pri policiji ali mu omogoči, da gre sam na policijo, da bi zaradi poslovne goljufije ovadil direktorico Vitela Dolores Žigon Klaut in Marjana Mikuža, zaradi krivega pričanja pa Mikuževo hčerko Laro Mikuž.

“Iz zapora sem prosil že policijo, pa se ne odziva. Prosim sodišče, da mi to omogoči. Potem pa tožilstvo to lahko da tudi v predal, kot ponavadi,” je dejal Prijatelj.

Vsakemu tretjina

Tožilka je v zaključni besedi dejala, da je prepričana, da so se Mikuž, Prijatelj in nekdanji predsednik uprave Luke Robert Časar dejansko dogovorili za delitev štiriodstotne provizije od parcel na Orleški gmajni. Po njenem to dokazuje Prijateljevo sporočilo Mikužu, v katerem ga prosi, naj mu dokaže vsa plačila provizij, ki jih je prejel od Luke. Kaj je Prijatelj zahteval od Mikuža, po njenem dokazuje tudi sporočilo, v katerem Prijatelj pravi: “ ... kar si mi dolžan, mi daj, takoj. Moje hočem, kar ne morem čakati. Imaš moje še od avgusta.”

Prijateljevo izsiljevanje Mikuža se je po mnenju tožilstva začelo z računom iz Švice za 503.000 evrov. “Prijatelj se je odločil za tak način, ker mu je Mikuž dejal, da ne more jemati gotovine iz računov podjetij. In ker Mikuž računa ni hotel plačati, se je zgodil mafijski poljub,” je pojasnila tožilka. Za mafijski poljub razen Mikuževe besede ni nobenih dokazov, vendar pa je tožilka po dogodku v Tomaju, ko je Prijatelj pretepel mladeniča, prepričana, da je Prijatelj zmožen česa takega.

Tožilka je prepričana tudi, da je Prijateljev prijatelj Ante Marković iz Sežane lagal, ko je pričal, da pri posredovanju med Prijateljem in Mikužem ni govoril o denarju in da ni videl, da bi Mikuž Prijatelju izročil 50.000 evrov. Prijatelj je namreč v sporočilu Mikužu napisal, da naj izpolni “prvi del dogovora z Antetom”, v drugem pa, da “nisi uredil nič, tako pravi Ante.” Mikuž je povedal, da mu je Ante takrat dejal, da naj hitro pripravi 100.000 evrov, če hoče, da se začne Prijatelj z njim spet pogovarjati. Dokaz za to, da je Mikuž dal Prijatelju 50.000 evrov, pa je dvig tega zneska z Mikuževega računa istega dne.

Ostane le Luka

“Material iz Agrooskrbe, dolg iz Vitela, obnove hiše ... če vse to seštejete, ne znese niti 15.000 evrov,” je o vzrokih domnevnega Mikuževega dolga, ki jih je navajal Prijatelj, dejala tožilka. Da ne gre za material iz Agrooskrbe, je potrdil gradbinec Boris Jenko, da ne gre za Vitel, sta ob predaji denarja dejala tako Mikuž kot Prijatelj, da ne gre za Sončno hišo sta prav tako potrdila oba, ko sta dejala, da se bo to reševalo na sodišču. “Tako ostane le še Luka in Orleška gmajna. Znesek, ki ga je hotel, ni nič drugega kot tretjina provizije,” je dejala.

Po njenem mnenju je senatu lagal tudi Zmago Jelinčič, ko je dejal, da mu je Klelija Potokar rekla, da z možem dolgujeta Prijatelju nekaj denarja. “Gre za ponesrečen poskus, da bi pomagal obtožencu,” je pristavila. O izsiljevanju direktorice Vitela Dolores Klaut Žigon, od katere je terjal 7500 evrov, je tožilka dejala, da naj bi šlo za izterjavo dejanskega dolga, vendar pa taka izterjava ni dopustna.

O samovolji do bivšega železničarskega kolega Srečka Zorka, ki mu je Prijatelj plačal tisoč evrov are za avtodom, pa ga potem ni hotel kupiti, Zorko pa mu ni hotel vrniti are, je tožilka pojasnila, da po zakonu izgubi aro tisti, ki povzroči, da se posel ne sklene. O orožju pa po njenem mnenju ni nobenega dvoma: sodi v kategorijo vojaškega orožja, ki ga ljudje ne smejo imeti. O Aleksandri Prijatelj je tožilka dejala, da je dokazano, da je v Solkanu stražila okolico ob predaji denarja, pri njej doma pa so našli zvezek, v katerega je pisala njuna pričakovanja od Mikuža.

Kislo se je nasmehnil

Senatu je predlagala, naj oba spozna za kriva in ju obsodi na zaporni kazni. Za Srečka Prijatelja je za izsiljevanje predlagala dve leti in deset mesecev, za samovoljo štiri mesece in za posest orožja eno leto in deset mesecev zapora. Seštevek znese pet let zapora, ker pa mora biti enotna kazen nižja od seštevka, je predlagala, naj mu senat izreče štiri leta in deset mesecev zaporne kazni. Prijatelj se je ob tem le nasmehnil. Za Aleksandro Prijatelj je za pomoč pri izsiljevanju predlagala sedem mesecev zapora. Zaradi ponovitvene nevarnosti je za Prijatelja predlagala tudi podaljšanje pripora.

Mikužev odvetnik Roman Sevšek je poudaril, da je v celoti dokazano, da je Prijatelj od Mikuža izsilil 50.000 evrov, do tega denarja pa ni bil upravičen. Marjana Mikuža so v zaključni besedi skoraj premagale solze, opozoril pa je na dejstvo, da je s prijavo Prijatelja tudi sebe izpostavil obtožbi zaradi dajanja daril. “Ampak verjemite mi, da mi drugega ni preostalo. Posledice tega izsiljevanja čutim še zdaj in jih bom še naprej. Ampak se bom s tem spopadel. Želim si le miru zase in za svojo družino. Kazen me ne zanima,” je dejal.

Pred sodiščem je Prijateljev odvetnik Luka Gaberščik povedal, da senat ni sprejel dokazov, ki so jih predlagali, zaradi tega ocenjuje, da dejansko stanje ne more biti dovolj razčiščeno. Gaberščik pravi, da predloga kazni ne more komentirati, ker trdi, da je njegov klient nedolžen. “Če pa bi že bila kazen, pa je absolutno previsoka,” je vseeno dejal. Obramba bo svoje povedala v sredo, nato pa bo senat izrekel sodbo.

DANIJEL CEK