30. september 2010: Danes ob desetih sodba za Prijateljeva
“Včeraj sem gledal popevko z naslovom 'Nikoli nisi čisto sam.' In danes, čeprav v tem postopku ne vidim luči v tunelu, res nisem sam,” je zadovoljen, ker mu je na zadnjo obravnavo, prišlo izkazat podporo 15 prijateljev, včeraj dejal Srečko Prijatelj. Z ženo Aleksandro sta zatrdila, da nista kriva, sodišču pa sta očitala, da je bolj verjelo nasprotni strani kot njima. Senat bo izrekel sodbo danes ob desetih dopoldne.
“Občutek imam, da je sodišče sodbo zame že zdavnaj spisalo,” je v končni besedi poudaril Prijatelj in nadaljeval: “Kljub temu, da z neresnicami, je bil dosežen cilj tožilstva.” Prijatelj je dejal, da ga zelo boli izjava tožilke, da ga mora sodišče obsoditi, ker je nosilec javne funkcije, ki si takih dejanj ne bi smel privoščiti. Po njegovem mnenju tožilstvo ni uspelo dokazati niti ene svoje trditve.
“Policijski konstrukt je postal dokaz na tem sodišču,” je nadaljeval in potožil, da je senat vse njihove predloge, dokaze in priče zavrnil. “Zahteval sem samo tisto, kar je naše, kar je moje. Še zadnji trenutek, ko sem prišel v Gorico, sem hotel, da mi denar nakaže, pa me je klical v Solkan. Ker pa je akcijo usmerjala Katarina Kresal, policija ni dovolila, da bi Marjan Mikuž denar nakazal, ampak je vztrajala pri gostilniški predaji!”
Lahko bi zaslužil
Prijatelj je znova opozoril, da ga je Mikuž kazensko ovadil šele potem, ko je zaradi domnevne goljufije z eno od parcel na Orleški gmajni Mikuža ovadila njegova tašča. Sicer pa je Prijatelj zatrdil, da on ali njegova družina ni nikoli kupovala in preprodajala parcel na omenjeni gmajni. “Leto dni kasneje, ko je Klun nasedel Terčonovi provokaciji in začel zaračunavati visok davek za te parcele, zaradi česar tudi ni bil izvoljen za poslanca, se je pojavil Anglež, potem je prišla Luka. Jaz sem za to vedel in če bi hotel, bi takrat kupoval zemljišča po pet ali deset evrov za kvadratni meter in jih kasneje prodal bistveno dražje,” je zatrdil.
Prijatelju se zdi nerazumljivo, da sodišče proti Mikužu ne vodi nobenih postopkov. “Ne vem, ali moraš biti res v milijonskih dolgovih, da si zaščiten, kot Bavčar, Volk, Šrot in Bandelj,” je vprašal senat. Prijatelj se boji, da bo Mikuž, preden bi mu sodili za njegova dejanja, zbežal v Anglijo. Znova je omenil kupnino 404.000 evrov za parcelo svoje tašče, ki naj bi jo Mikuž utajil in s tem zagrešil tudi davčno utajo. Dodal je, da so se doma zaradi te kupnine tudi skregali in da ena od dveh svakinj še danes trdi, da so denar dobili, čeprav ga niso.
Dodal je še, da se mafijski poljub (ko naj bi Prijatelj v opozorilo udaril Mikuža po licih in ga poljubil na čelo) ni nikoli zgodil, da mu ni nikoli grozil z orožjem, da ni bil nikoli prisoten, ko naj bi Mikuž nekdanjemu predsedniku uprave Luke Robertu Časarju izročil denar. O divaškem županu Matiji Potokarju in njegovi ženi Kleliji je povedal, da jima grozilnih sporočil ni pošiljal, da pa je Potokarja opozarjal na njegove nepravilnosti.
Ga motijo priimki?
O orožju je Prijatelj povedal, da ga je hranil le kot zbiratelj in da tega statusa ni imel urejenega le zato, ker še ni utegnil zamenjati vrat v prostoru, kjer ga je hranil. “Naj me obsodijo tudi za 50 pušk, ki mi jih je teritorialna obramba prinesla v hrambo leta 1991. Mogoče pa jo moti, da smo s tem orožjem bili v osamosvojitveni vojni,” je zabrusil tožilki Barbari Milič Rožman. “Kje so bili v času vojne vsi ti Dediči, Rosiči, Beganoviči in drugi kriminalisti, ki so delovali proti meni,” se je vprašal in omenil le kriminaliste, katerih priimki zvenijo neslovensko. Koprska kriminalista Nermin Dedič in Amir Beganovič sta sodelovala v preiskavi proti Prijatelju, pred ovadbo Prijatelja pa se je Mikuž zaupal novogoriškemu kriminalistu Simonu Rosiču.
“Bil sem grob, bil sem žaljiv, to priznam. Nikoli pa nisem nobenega udaril, nobenega napadel. Vse obtožbe so lažne, zlonamerne in so del konstrukta, za katerim stoji policija in uradna politika stranke LDS. Dejanski vzrok mojega pregona pa je opozarjanje na prodajo Splošne plovbe. Želim, da Slovenija znova postane pomorska država. In ne bom odnehal, čeprav sem v zaporu,” je poudaril. Dodal je še, da bo sprejel kazen, ki mu jo bo sodišče naložilo, da pa se z njo ne bo strinjal, ker sojenje ni bilo korektno.
Preverili smo, kje so bili leta 1991 kriminalisti, ki so sodelovali v preiskavi proti Prijatelju in jih je hotel na podlagi njihovih priimkov diskreditirati. Nermin Dedič, Dragoljub Pavlovič in Amir Beganovič so veterani vojne za Slovenijo in so v policijskih vrstah sodelovali neposredno v bojih z JLA. “Žaliti veterane, ki so bili častno in ponosno v neposrednem oboroženem spopadu z okupatorjem, je sramotno! Pa kaj se gre ta človek,” se je včeraj razburil predsednik policijskega veteranskega združenja Sever za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe. Novogoriški kriminalist Simon Rosič pa je bil takrat še srednješolec. Med petnajsterico obiskovalcev sta bila tudi Prijateljeva poslanska kolega Bogdan Barovič in Silvan Majhenič. Majhenič se je med prvim odmorom s Prijateljem pogovarjal pred sodno dvorano, Barovič pa je šel raje pred stavbo sodišča na cigareto. In čeprav bi sodnica lahko sodbo razglasila že včeraj, sta, še preden je senat odločil, da bo to storil danes, sojenje zapustila. Tako kot doslej, včeraj ni bilo niti njihovega strankarskega šefa Zmaga Jelinčiča.
Aleksandra Prijatelj je v svoji zaključni besedi povedala, da so bili ogoljufani s strani človeka, ki je pri njih jedel in spal. “Vse, kar smo se dogovorili, je obrnil proti nam,” je potožila. Nato je govorila o tem, kako sta s Srečkom poročena že 25 let, kako si od prvega dne skupnega življenja ustvarjata dom, kako sta vse naredila z lastnim delom in denarjem ... “Vse to, kar mi je očitano, lahko z mirno vestjo rečem, da so neresnice. Žal mi je, da je sodišče velikokrat dalo prav tistim, ki niso govorili resnice. In žal mi je, da niste sledili poti resnice,” je dejala senatu.
Resnica v družini
Sodnico in sodnici porotnici je vprašala, zakaj se tako bojijo zaslišati njihove priče. “Ali se senat boji resnice? Postavlja se v dvom v vse, kar smo povedali, verjame pa se človeku, ki nas je grobo izdal,” je še dejala in napovedala, da bo zaradi strela v njihovi hiši ob hišni preiskavi od policije zahtevala odškodnino. “Resnica je bila vedno vodilo naše družine,” je sklenila.
Pred obtoženima zakoncema Prijatelj sta včeraj govorila še njuna odvetnika. Luka Gaberščik je povedal, da se dvom v verodostojnost Marjana Mikuža kaže pri vseh elementih obtožnice. Terjani znesek 323.000 evrov po njegovem mnenju izhaja iz Mikuževega dolga pri projektu Sončna hiša v Divači in ne iz nikakršnih provizij od parcel Orleške gmajne. Po Gaberščikovem mnenju je Prijatelj aktivno sodeloval pri projektu v Divači, medtem ko Mikuž ni znal pojasniti, kaj je pri celotnem projektu sploh počel, razen da je kot direktor podjetja podpisoval dokumente.
Gaberščik je zatrdil, da na podlagi tega ni mogoče zaključiti, da bi Prijatelj od Mikuža terjal neutemeljeno premoženjsko korist, in da je imel do tega plačila vso pravico. Mikuž naj bi mu zatrjeval, da ga bo poplačal, ko bo imel denar iz projektov Luka in Luna, tega pa po Gaberščikovem mnenju ni mogoče enačiti s terjanjem provizije.
Le nadlegovanje?
O očitku tožilstva, da je Prijatelj izsiljeval s silo in resno grožnjo, Gaberščik pravi, da temelji le na izjavah Mikuža. Po njegovem se tako mafijski poljub sploh ni zgodil, prav tako ne kazanje in repetiranje pištole, iz telefonskih sporočil pa naj ne bi izhajale resne grožnje. “Morda le nadlegovanje. Sporočila so včasih roteče, včasih žaljive narave, nikakor pa jih ni mogoče opredeliti kot grozeče,” je dejal. Prav tako sporočila po mnenju obrambe ne morejo biti surova in poniževalna.
O domnevni Mikuževi predaji 50.000 evrov Prijatelju je Gaberščik dejal, da se nikoli ni zgodila, kar sta potrdili dve priči. O predaji 150.000 evrov Gaberščik meni, da je Mikuž lagal in spreminjal izjave, ker ni znal natančno pojasniti, kaj naj bi s tem plačal Prijatelju. “Če oškodovanec laže o izročitvi 150.000 evrov, je neverodostojno vse, kar je v postopku povedal,” je dodal Gaberščik. Po njegovem mnenju sodišče domnevnega izsiljevanja Mikuža ne more šteti za kaznivo dejanje, ker naj bi bile nezakonite tako policijske metode kot tudi Mikuževo tajno policijsko delovanje. Nezakonita naj bi bila tudi Mikuževa predaja 323.000 evrov Prijatelju, ker je šlo za policijski denar.
O domnevnem izsiljevanju Potokarjevih je Gaberščik dejal, da mu je Mikuž najprej povedal, da je županovi ženi nakazal 20.000 evrov, da bi zgladil spor z divaško občino, Prijatelj pa takega izplačila ni mogel dopustiti, ker naj bi šlo za koruptivno dejanje. Zato naj bi zakonca Potokar tudi opozarjal in nanju pritiskal, naj denar vrneta. Kasneje se je izkazalo, da naj bi Mikuž lagal o višini zneska in naj bi za tisk knjige Klelije Potokar nakazal le 5000 evrov. O orožju, ki so ga našli pri Prijatelju, je Gaberščik dejal, da je Prijatelj s tem kvečjemu iz malomarnosti opustil dolžnost, da bi orožje vrnil. DANIJEL CEK