Afera Svetilnik: oprostilna sodba je pravnomočna
Oprostilna sodba, s katero je pred dvema letoma koprsko okrožno sodišče morebitne krivde opralo nekdanjo izolsko županjo Bredo Pečan in nekdanjega direktorja izolske Komunale, je postala pravnomočna. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožilstva.
KOPER> “Zelo sem zadovoljna,” je na sodbo višjega sodišča dejala nekdanja izolska županja in bivša poslanka SD Breda Pečan.
“Ves čas sem trdila, da je bila to politična zadeva, ki jo je bilo treba sprožiti leta 2006, v času županskih volitev. Že obrazložitev sodbe sodišča na prvi stopnji je bila zelo jasna in logična, iz obrazložitve izhaja, da noben normalen človek ne bil šel na tak način to početi,” po potrditvi oprostilne sodbe meni Pečanova.
Z bivšim direktorjem Komunale Marinom Domiom sta na zatožno klop sedla konec leta 2009. Tožilstvo jima je očitalo, da sta zlorabila svoj položaj in Komunali pridobila pet milijonov tolarjev milijonov protipravne premoženjske koristi.
Začetek zgodbe pred devetimi leti
“Gradbeni inšpektor je v tem primeru zaradi 'poglobljenega študija' predpisov potreboval celih osem mesecev od ogleda do izdaje odločbe, kar pomeni, da je kot državni organ, poklican za tolmačenje in uporabo predpisov s področja gradbeništva, preverjal pravilnost oziroma nepravilnost ravnanja obtožencev več kot pol leta,” so še zapisali v obrazložitvi sodbe višjega sodišča. Prav zato po njihovem mnenju obtoženima ni mogoče očitati, da bi to morala kot očitno vedeti oziroma zaznati kar sama.
Domio je junija 2003 kot direktor Komunale naročil začetek del na Svetilniku. Postavili so štiri zabojnike in uredili infrastrukturo. Takratna županja pa je v imenu občine sklenila pogodbi za gradnjo infrastrukture in za zagotavljanje denarja za omenjena dela. Komunala je nato dva od štirih novih zabojnikov oddala gostincema in tako za najemnino dobila pet milijonov tolarjev.
Po začetku del je Svetilnik večkrat obiskal gradbeni inšpektor, ki je maja 2004 izdal odločbo o odstranitvi vsega, kar so zgradili in postavili. Tožilstvo je ocenilo, da sta tako Domio kot Pečanova vedela, da bi morala za omenjena dela pridobiti gradbeno dovoljenje in da dovoljenja ne moreta dobiti, ker za ta prostor takrat še ni bilo prostorskih načrtov.
Pečanova in Domio sta na sojenju očitke zavrnila. Poudarila sta, da je bilo vsem že od začetka jasno, da brez gradbenega dovoljenja ne bodo mogli uresničiti celotnega načrta. Sklicali so sestanek, na katerem je bil tudi načelnik izolske upravne enote. Zagotovila sta, da so se na sestanku vsi strinjali, da za štiri zabojnike in ureditev ploščadi ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
“Vsem na očeh”
Senat je oba oprostil obtožbe. Predsednica senata sodnica Tatjana Cvetičanin je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da bistvo tega postopka ni bilo ugotavljanje pravilnosti odločbe gradbenega inšpektorja, temveč ugotavljanje namena obtoženih.
Po odločbi gradbenega inšpektorja je morala Komunala porušiti vse zgrajeno, obema najemnikoma zabojnikov je plačala 335.000 evrov odškodnine, stroške pa je imela tudi s pripravo projektne dokumentacijo. Po vložitvi tožbe je Domio za PN pojasnil, da je bil znesek, ki ga je Komunala plačala nesojenima najemnikoma absolutno previsok.
Sodnica Cvetičanin je pojasnila, da se kazniva dejanja običajno prikriva. “V tem primeru pa sta gradila vsem na očeh, poleg tega pa je o tem prostoru tekla tudi javna polemika. In ni logično, da bi obtožena izvrševala kaznivo dejanje na tak način,” je razložila sodnica. Senat je verjel, da je bil osnovni namen naložbe na Svetilniku želja, da se to območje uredi, ne pa, da bi Komunali priskrbeli nezakonito najemnino.
S takšno obrazložitvijo oprostilne sodbe se tožilstvo ni strinjalo, zato je na višje sodišče vložilo pritožbo. Višji sodniki pa so pritrdili senatu okrožnega sodišča in oprostilna sodba je postala pravnomočna. Senat višjih sodnikov je v svoji obrazložitvi zapisal, da je dokazni postopek potrdil, da sta se obtožena za naložbo na Svetilniku (ugotovljeno je bilo, da so bili postopki nepravilni) nista odločila sama, temveč po posvetu s strokovnjaki.
Pravna zmota
“In ker sta zaupala strokovnjakom, iz opravičenih razlogov nista vedela, da je omenjena gradnja prepovedana (upravičeno sta se znašla v pravni zmoti),” so svojo odločitev utemeljili višji sodniki. Ugotovili so, da Pečanovi in Domiu ni mogoče očitati direktnega naklepa, ki bi ga spodbudila namera, da bi Komunali pridobili premoženjsko korist.
Pečanova je po sodbi višjega sodišče znova poudarila, da sta se z Domiom posvetovala, kaj narediti. Glede na izid na sodišču pa meni, da bosta morali Občina Izola in Komunala razmisliti tudi o odškodninski tožbi, ki sta jo vložili proti obema v času, ko je občino vodil Tomislav Klokočovnik. Od njiju terjata več kot 600.000 evrov povračila škode. “Ta tožba je popolnoma neupravičena in povsem mimo,” meni Pečanova. SIJAN PRETNAR