Alarm zaradi padcev, zvinov in zlomov

LJUBLJANA > Zeleni alarm pomeni, da se “preštejemo, vidimo, kaj imamo na razpolago, kakšno je stanje v drugih bolnišnicah in se pripravimo, v kolikor se stanje poslabša, da lahko potem hitreje ukrepamo”, je razložil Marko Jug. Problem na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana predstavlja tudi gripa, zaradi katere so oddelki zelo obremenjeni.

Pojasnil je še, da so alarm, ki je sicer mišljen v primeru množičnih nesreč, aktivirali prvič za take vremenske razmere. Ljubljana je trenutno najbolj izpostavljena, zato iščejo možnosti, da bi stanje lažje obvladovali.

Na običajen dan na kliničnem oddelku za travmatologijo pregledajo med 180 do 200 bolnikov. Kot je dejal Jug, pa pričakujejo, da se bo stanje še poslabšalo. Zaradi izrednih razmer so uvedli tri nove ambulante, skupno bolnike tako sprejemajo v šestih. Več ambulant pa po njegovih navedbah zaradi trenutne prostorske stiske niti ne morejo vzpostaviti.

“Upamo, da bo čim manj ljudi potrebovalo hospitalizacijo,” je dejal Jug, sicer bodo bolnike skušali preusmeriti v Zdravstveni dom Kranj in druge okoliške bolnišnice. Poškodovanci na oskrbo čakajo v povprečju od štiri do pet ur. V času izjave za medije je po Jugovih besedah v vrsti čakalo približno 50 ljudi. “Ne ugotavljamo, da bi se stanje izboljšalo. Bolniki prihajajo z zamikom, morda jih je še veliko doma in imajo še namen priti”, je dejal.

Padci na jutranji poledici

Ob tem je pozval ljudi, naj preden pridejo na urgenco, razmislijo, ali potrebujejo nujno oskrbo, in da v kolikor stanje ni resno, morda raje počakajo nekaj ur. Takih bolnikov, ki bi najverjetneje lahko prejeli odloženo oskrbo, je po njegovi oceni približno 30 odstotkov.

Na urgenci deluje tudi triažna ambulanta s pomočjo zdravnika, ki hitro pregleda bolnika in oceni, ali bi lahko počakal na oskrbo do naslednjega dneva. S takimi bolniki se skušajo dogovoriti, da bi oskrbo mogoče odložili. Aktivirali so tudi radiološki inštitut, tako da lahko ob rentgenu iz urgentnega bloka uporabljajo tudi tudi tistega na inštitutu in polikliniki.

Do množičnih poškodb je prišlo predvsem zaradi padcev na jutranji poledici. Težje poškodovanih, ki potrebujejo operacijo, je deset, nihče pa ni v življenjski nevarnosti.

Kot je dejal Jug, se bodo v prihodnjem tednu, ko so tudi napovedane zelo nizke temperature, pripravljali sproti glede na potrebe. “Bojimo se, da bomo že s tem valom zasegli precej kapacitet, predvsem hospitalnih. Ob gripi, ki že sedaj vlada, bo to težko obvladljivo. Rezerv že dolgo ni,” je še dodal.

Na terenu je 16 vozil

Zaradi velikega povečanja intervencij so izvedli vse potrebne ukrepe in na delo vpoklicali tudi vse bližnje reševalce, je povedal namestnik vodje reševalne postaje Janez Kramar. Na terenu je tako 16 vozil in 36 reševalcev, torej vse razpoložljive ekipe. Običajno je na terenu približno deset reševalnih vozil.

Do izjave za medije so izvedli že 215 intervencij. Toliko jih sicer običajno izvedejo v 24 urah. V intervencijah do izjave so po Kramarjevih navedbah obravnavali med 50 do 70 padcev.

Kot je še dejal, se tudi vse sosednje reševalne postaje srečujejo s povečanim številom intervencij. Na pomoč so poklicali tudi zasebne reševalne službe, ki so opravile nekaj intervencij. Ocenil je, da sistem zaenkrat deluje, in da so po vseh izvedenih ukrepih opazili, da jim je “velik dotok uspelo malenkost zajeziti”.

STA