Alkohol in volan ne sodita skupaj
Na posvetu v državnem svetu so včeraj predstavili mednarodno raziskavo stališč voznikov do cestnoprometne varnosti, poimenovano Sartre, v kateri je sodelovala tudi Slovenija. Po besedah direktorja javne agencije za varnost prometa Ljuba Zajca je preventivo in vzgojo v cestnem prometu nujno posodobiti.
LJUBLJANA> Slovenija do leta 2021 ne bo dosegla cilja, da prepolovi število smrtnih žrtev prometnih nesreč, če ne bo posodobila preventive in vzgoje v cestnem prometu, meni direktor agencije za varnost prometa Ljubo Zajc. Prepričan je, da je treba začeti graditi nove temelje in za dosego cilja združiti vse sile.
Zajc je ob tem spomnil, da se je po podatkih raziskave Sartre (Social Attitudes to Road Traffic Risk in Europe) pred dvajsetimi leti z varnostnim pasom pripenjalo le približno 40 odstotkov potnikov na sprednjih sedežih v avtomobilih. Danes je ta delež približno 90-odstoten, na zadnjih sedežih pa se pripenja približno 80 odstotkov potnikov. Odprto pa ostaja vprašanje, kako prepričati še ostale, naj se pripenjajo.
Alkohol ostaja problem
Slovenski vozniki največjo nevarnost za vpletenost v prometno nesrečo pripisujejo vožnji pod vplivom alkohola in drog ter preutrujenosti.
Zajc je dodal, da se tudi nadzorstvene metode glede prekoračitev hitrosti v zadnjih letih niso posodobile, vprašanje alkohola pa je po njegovih besedah problem “nacionalnega zdravja družbe”. Po njegovem mnenju je treba razmisliti o tistih orodjih, ki bodo v prihodnjih letih vplivala na vedenje voznikov.
Na včerajšnjem posvetu so predstavili že četrto izvedbo raziskave stališč voznikov do cestnoprometne varnosti Sartre. Slovenija je v njej sodelovala tretjič, odgovore na vprašanja o stališčih voznikov pa je posredovalo še 18 drugih evropskih držav. Slovenski del raziskave je zajel 1017 ljudi, od tega 610 voznikov avtomobilov, 206 motoristov in 201 drugega udeleženca v prometu.
Raziskava je pokazala, da je na evropski ravni zavedanje o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola že globlje prodrlo v zavest voznikov kot pa zavest o nevarnosti prehitre vožnje in neuporabe varnostnega pasu. Tako tudi slovenski vozniki največjo nevarnost za vpletenost v prometno nesrečo pripisujejo vožnji pod vplivom alkohola in drog ter preutrujenosti. Najmanj nevarnosti za prometno nesrečo pa vidijo v uporabi mobitela med vožnjo.
Razlike tudi med spoloma
Lani je bilo 9,3 odstotka povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa je bilo pod vplivom alkohola 20 odstotkov povzročiteljev. Alkohol je bil kot vzrok prometnih nesreč najpogosteje povezan s hitrostjo ali z nepravilno stranjo ali smerjo vožnje. Policisti so lani odredili 386.284 alkotestov, pozitivnih je bilo 17.501. Odredili so tudi 1886 strokovnih pregledov zaradi alkohola, od katerih je bilo 888 pozitivnih.
Pri tem izstopajo le vozniki iz najmlajše starostne skupine, ki se v večji meri kot ostali strinjajo s trditvijo, da je prehitra vožnja, denimo prekoračitev omejitve v naselju za 20 kilometrov na uro, bolj prijetna. Kljub temu pa je kar dobrih 80 odstotkov slovenskih anketirancev odgovorilo, da v preteklih treh letih niso bili kaznovani zaradi prekoračitve hitrosti.
Razlike glede stališč do varnosti v cestnem prometu se ne pojavljajo le pri različnih starostnih skupinah, ampak tudi med spoloma. Tako so moški pogosteje pritrdilno odgovarjali na vprašanje, da lahko voziš in piješ alkohol, če voziš previdno. Ne glede na to se 70 odstotkov vprašanih v Sloveniji s to trditvijo absolutno ni strinjalo. Prav tako dve tretjini slovenskih voznikov v preteklem mesecu ni pilo alkohola (niti manjše količine) preden je sedlo za volan.
V evropskem merilu pa med tistimi, ki so spili nekaj alkohola, nato pa vozili, prevladujejo Italijani, sledijo Ciprčani Izraelci in Francozi. Raziskava tudi kaže, da so ženske bolj dosledne pri pripenjanju otrok med vožnjo kot moški. SK