Balonarsko tragedijo zakrivila napaka pri pristajanju

LJUBLJANA > Najhujša balonarska nesreča v Sloveniji se je zgodila 23. avgusta predlani nekaj pred 8. uro zjutraj v bližini Iga. Balon je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več potnikov je popadalo iz košare, druge je zajel ogenj. Na balonu je bilo 32 ljudi, na kraju nesreče so umrli štirje potniki, dva sta umrla pozneje v bolnišnici. Huje se je poškodovalo enajst potnikov in član posadke oziroma pilot.

Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov je včeraj, dve leti in dva meseca po tragediji, objavila končno poročilo o preiskavi letalske nesreče toplozračnega balona Londstrand LBL 600C na Ljubljanskem barju. V poročilu na 71 straneh naštevajo podrobne podatke o balonu, letu, nesreči, poškodbah ljudi in balona ter o osebju. Opisani so tudi meteorološki podatki v času nesreče, podrobno je orisan tudi potek preiskave.

Napačna tehnika pristajanja

Preiskovalci so ugotovili, da je bil neposredni vzrok nesreče napačna tehnika pilotiranja balona v pristajalni fazi. Med posrednimi vzroki pa naštevajo nespoštovanje veljavnih letalskih predpisov s področja letenja s toplozračnimi baloni, pomanjkljivo meteorološko pripravo na let in neupoštevanje vremenskih razmer v času poleta.

Meteorološke razmere so vplivale na nesrečo, so ugotovili v službi za preiskovanje letalskih incidentov. Opozarjajo, da pilot ni imel vzpostavljene radijske zveze s pristojno kontrolo zračnega prometa in da je polovico leta opravil na višinah brez njene odobritve.

V balonarski nesreči je umrlo 6 ljudi, 12 pa je bilo huje ranjenih.

Ni zaprl ventilov na jeklenkah

Ob pristanku je zagorelo, ker pilot ni zaprl zapornih ventilov na jeklenkah. Pri trku v krošnje dreves se je namreč poškodovala plinska instalacija in plin je začel uhajati iz jeklenk, so še ugotovili preiskovalci.

Balon je bil na dan nesreče ploven, pilot je imel veljavno dovoljenje za pilota prostoletečega balona. Zdravstveno stanje pilota pa po oceni preiskovalcev ni vplivalo na nesrečo. So pa ugotovili, da pilot do dneva nesreče ni izpolnil zahtev, ki mu jih je v začetku junija 2012 določil letalski nadzornik. Naložil mu je specialni zdravstveni pregled, povezan z vidom. Hkrati pa mu je prepovedal opravljanje nalog pilota toplozračnega balona vse do takrat, ko bi predložil ustrezen izvid zdravstvenega pregleda.

Pristojni organi še ugotavljajo kazensko odgovornost pilota Mira Kolenca. Tožilstvo je zahtevo za preiskavo vložilo marca letos. Maja je preiskovalna sodnica Kolenca zaslišala, julija pa je izdala sklep o uvedbi sodne preiskave, na katerega se je pilot pritožil. Njegovo pritožbo je sodišče zavrnilo, tako da je sklep o uvedbi preiskave postal pravnomočen. Tožilstvo je zahtevo za preiskavo vložilo zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti.

Pilotova knjižica je zgorela

Podatkov o skupnem naletu pilota s toplozračnimi baloni in na tipu toplozračnega balona LBL 600C komisija od pilota ni uspela pridobiti. Knjižica letenja pilota je v nesreči zgorela. Prav tako preiskovalci v dokumentaciji registra zrakoplovov niso našli pogodbe o uporabi omenjenega toplozračnega balona med Društvom balonarski center Slovenija in operatorjem Balonarski center, kot to določa zakon o letalstvu.

Operator na dan nesreče ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih prevozov z baloni, kot to določa zakon o letalstvu. Je pa imel sklenjeno zavarovanje zrakoplova iz naslova odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potnikom in prtljagi.

Služba je že po nesreči, natančneje avgusta 2012, izdala varnostna priporočila agenciji za civilno letalstvo. Tragedija je pozneje razkrila precejšnjo zmedo na področju opravljanja komercialnih poletov.

Agencija je komercialne balonarje najprej za nekaj časa prizemljila, nato pa močno zaostrila predpise za komercialne polete z baloni in povečala nadzor nad njimi. STA, SP