Banke so verjele dokumentom, ki so jih dobile iz Mipa

LJUBLJANA > Ključni podatek za odobritev posojila gospodarski družbi je, da ta družba izkazuje dobiček, je dejala Vanja Jeraj. “Mip ga je izkazoval.”

Pogodba “zaradi bilanc”

Pri odločanju o odobritvi kredita so banke verjele revidiranim poročilom Mipa, je izpostavila bančnica. Iz teh bilanc je izhajalo tudi, da ima Mip šest milijonov evrov vredno terjatev do romunskega Carniga, vendar zaradi te terjatve v Abanki niso imeli zadržkov, da kredita ne bi odobrili. “Ta terjatev je bila smatrana kot dolgoročno neproblematična, ker je revizor pustil, da se tako prikazuje,” je včeraj dejala Vanja Jeraj.

Tožilstvo trdi, da je bila pogodba s Carnigom fiktivna in da je bilo šest milijonov evrov, kolikor naj bi Carnig dolgoval Mipu, namenjenih le prikazovanju boljšega finančnega stanja Mipa. Čeprav takšna terjatev vpliva na boniteto celotne družbe, se v Abanki niso spraševali o njenih podrobnostih, saj se niso imeli namena poplačati neposredno iz nje.

Šele po tistem, ko je konzorcij bank Mipu odobril poslednji kredit v višini osem milijonov evrov in ko so banke kot enega od svojih pogojev za odobritev kredita v Mip poslale svojega predstavnika Andrewa Rajapakseja, je Rajapakse začel poročati, da ima pomisleke glede razvoja Mipa.

Jerajeva je tudi avtorica zapisnika z enega od sestankov konzorcija bank, v katerem je zapisala, da jim je Rajapakse povedal, da je bila pogodba o prodaji znanja v Romunijo v višini šest milijonov evrov narejena “zaradi bilanc”. Verjetno je to pomenilo, da so želeli prikazati boljše poslovne podatke, kot so dejansko bili, je včeraj razmišljala Jerajeva. “Transakcija je bila očitno sklenjena, poknjižena, revizor jo je potrdil,” je dejala Jerajeva in dodala, da morda ni bila realizirana, “a mi smo verjeli, da je.”

Tedanja direkotrica finančno-računovodske službe v Mipu Nives Toroš je potrdila, da so bila na sestankih v družbi Mip dana navodila, da je treba bilance družbe popraviti na način, da računovodski podatki ne bi kazali izgube. Eno od teh navodil je bila tudi prodaja knowhowa. Pogodba je bila izstavljena, račun je bil izdan, ni pa bilo denarnega toka, je dejala Nives Toroš, ki se spomni še, da je pogodba vsebovala triletni moratorij. Obramba Vojteha Volka, Marka Volka in Martina Kovača namreč trdi, da je pogodba o prenosu knowhowa v Romunijo določala, da bo Carnig svoj dolg začel plačevati šele čez tri leta in odtlej postopno sedem let.

Zavajajoč pregled?

Obtožnica trojici poleg domnevno fiktivnega posla z Romunijo očita tudi preslepitev bank s podatki o poslovanju srbskega Kolbisa. Bankam so to podjetje prikazovali kot dobro, v resnici pa so bile njegove bilance porazne in takšne, da banke, če bi vedele zanje, Mipu ne bi odobrile kredita, je prepričana tožilka. Včeraj je pred sodiščem pričala Renata Toš, ki je, preden je Vojteh Volk kupil Kolbis, za lažjo odločite o nakupu opravila skrbni pregled Kolbisa. Tožilstvo zdaj trdi, da je Volk s pomočjo njenega poročila, ki naj bi prikazovalo boljše stanje Kolbisa, kot je v resnici bilo, zavedel banke. Toševa je zatrdila, da je Mip jasno opozorila na tveganost tega nakupa: “Jasno piše, da Mip tam čakajo dolgovi in visoke obresti.”

Včeraj je kot priča nastopil tudi Aleš Nanut, prokurist Eurovita. Na Eurovit se nanaša le del obtožnice, ki Vojtehu Volku očita zlorabo pravic. Vojteh Volk naj bi nenamensko porabil posojilo banke SID. Del posojila, ki ga je SID banka odobrila za Kolbis, naj bi mimo pravil odtekel v italijansko družbo Eurovit, kjer naj bi se izgubilo 315.000 evrov tega posojila. Denar je šel iz Kolbisa v Eurovit - obe podjetji sta bili v lasti Volkovih - na osnovi pogodbe o dobavi sojinih tropin. Verjetno je šlo za avans, posel pa ni bil izveden v celoti, se je skušal spomniti Nanut. Na vprašanje tožilke, zakaj Eurovit ni vrnil denarja Kolbisu, če posel ni bil realiziran, Nanut ni dal jasnega odgovora. JANA KREBELJ