Bavčar: “Kriv, tudi če nisem kriv”
“Težko je podajati zagovor, če si kriv, tudi če nisi kriv,” je dejal Igor Bavčar ob začetku glavne obravnave zaradi domnevnega okoriščanja z delnicami Istrabenza. Boško Šrot trdi, da na sestankih o prodaji delnic Istrabenza sploh ni sodeloval.
LJUBLJANA> Tožilec Jože Kozina si sproti izmišljuje nove obtožbe zoper mene, je ob pričetku glavne obravnave v zadevi Istrabenz sodnici povedal nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar.
Bavčar in Šrot zavrnila obtožbe
Obtožnica Bavčarju očita, da je Boška Šrota, ki je bil takrat na čelu Pivovarne Laško, napeljeval k mahinacijam z delnicami Istrabenza, tako da je Bavčarju na koncu na račun priteklo 21,6 milijona evrov. Pivovarna Laško se je sama odločila za prodajo delnic, pravi Bavčar. “Denar sem dobil zakonito. Ne predstavljam si, da bi denar, za katerega bi vedel, da izvira iz kaznivega dejanja, položil na račun pri NLB,” dodaja in tožilcu očita, da z obtožnico jaha na valu nezadovoljstva v družbi. Tako Bavčar kot odvetniki so Kozini očitali, da je med predstavljanjem obtožnice gledal novinarje, ne pa obtožencev.
Pred tednom dni je v sodni postopek vstopila tudi Pivovarna Laško, ki trdi, da je bila zaradi domnevno sporne prodaje delnic Istrabenza oškodovana za približno 25 milijonov evrov (kolikor bi znašala razlika med tržno ceno za delnico in ceno, določeno v opcijskih pogodbah). Laščani so tako zagovornikom Bavčarja in Šrota izničili enega od argumentov, in sicer, da Pivovarna Laško sama pravi, da s poslom ni bila oškodovana.
Boško Šrot je pojasnil, da se je za prodajo delnic Istrabenza odločil po nasvetu finančnega svetovalca Roberta Šege, ki jemenil, da Istrabenz preveč vlaga v turizem. “Leta 2007 sem izvedel, da se družba Microtrust zanima za nakup delnic Istrabenza. Z družbo smo sklenili opcijsko pogodbo,” je pojasnil Šrot.
Zatrdil, da na sestankih o prodaji ni sodeloval, le na koncu je podpisal pogodbe. Dosje o poslu je bil v arhivu direktorja Pivovarne Laško, “v navadni leseni omari”, do katere je imel dostop vsakdo, ki je želel, je v zagovoru pojasnil Šrot, ki mu obtožnica očita tudi skrivanje opcijskih pogodb. “Z Igorjem Bavčarjem se v prvi polovici leta 2007 nisva nikoli sestala, pa tudi nisva govorila, ker smo bili v poslovnem sporu,” pa je Šrot zavrnil namige o naklepnem oškodovanju Pivovarne Laško v korist Bavčarja.
Navedbe iz obtožnice so zavrnili vsi domnevno vpleteni v domnevno nečeden posel, razen Kristjana Sušinskega, ki se zaradi okrevanja po prometni nesreči obravnave ni udeležil.
Šolski primer polnjenja žepov
Zgodba se je začela v letu 2007 z opcijskima pogodbama, s katerima si je po trditvah tožilca Kozine slamnata družna Microtrust pri Pivovarni Laško izgotovila nakup delnic po ceni, ki se je do septembra, ko je prišlo do unovčenja opcijskih pogodb, izkazala za bistveno ugodnejšo od tržne. Zagovorniki obtoženih vztrajajo, da niso mogli vedeti, da jim bodo šli borzni tečaji na roko.
Tako naj bi si Igor Bavčar pridobil več kot 21 milijonov, Kristjan Sušinski pa 3,5 milijona evrov. Pot tega denarja naj bi vpleteni zabrisali s preprodajanjem delnic Istrabenza prek različnih podjetij, povezanih z Istrabenzom, te “hišne posle” pa naj bi v zameno za provizijo skušalo naknadno prikriti podjetje Sportina.
Tožilec Kozina je prepričan, da gre za šolski primer ustvarjanja lažnih elit in pogojev, v katerih te elite pod krinko opcijskih pogodb denar iz podjetij pospravijo v svoje žepe. Na trditve, da obtoženi niso mogli predvideti gibanja borznih tečajev, odgovarja, da je šlo za transakcijo, kakršnih je veliko tako v Sloveniji kot v svetu; za transakcijo torej, “s katero se siromašijo reveži, elita pa bogati”. Na zagotovila, da denar ni bil opran, pa Kozina odgovarja, da je šlo še isti dan, ko je bil denar prejet, šest milijonov v Luksemburg.
JANA KREBELJ