Kmalu odločitev o podaljšku za zapahi

KOPER > Igor Bavčar, nekdanji predsednik uprave Istrabenza, je imel danes zadnjo besedo na seji višjega sodišča, ki je obravnavalo pritožbe njegovega odvetnika Aljoše Dežmana, soobtoženega Miroslava Golubića, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holding, in njegove zagovornice Anke Kozamernik. “Veliko novega nimam povedati, ker posla nisem poznal, s tem so se ukvarjali moji sodelavci ... Pomenljivo je tudi to, da so vse pogodbe pripravljali v Banki Celje,” je na seji povedal Bavčar.

“Moti me kmečka logika, na katero se sklicuje sodba, kar je nedopustno,” je še dodal. Kot je razumel sodelavce, so s temi posli reševali položaj družbe, v katerem so se znašli, ko so kupovali delnice Petrola.

Gre za sporen posel s svežnjem delnic Intereurope, zaradi katerega je senat koprskega okrožnega sodišča aprila lani Igorja Bavčarja obsodil na dve leti in pol zapora. Specializirano tožilstvo mu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja. Sodišče mu je nato to kazen združilo s petimi leti in devetimi meseci zapora, ki mu jih je prisodilo ljubljansko okrožno sodišče, in mu izreklo sedem let in pet mesecev zapora. Golubiću pa je sodišče zaradi pomoči pri tem kaznivem dejanju prisodilo leto in osem mesecev zapora. Maksimi Holding, ki jo je v času spornega posla vodil Golubić, pa je sodišče odvzelo 3,1 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

V enem dnevu minus 3,7 milijona evrov

Po presoji senata je Bavčar naklepno sklenil škodljiv posel, v enem dnevu naj bi Istrabenz oškodoval za 3,7 milijona evrov. Istrabenz je konec leta 2007 vstopil v terminski posel z delnicami Intereurope, ki ga je z Banko Celje sklenila Maksima Holdin. Delnice Intereurope je Istrabenz sicer že julija leta 2007 prodal Banki Celje za 13,8 milijona evrov (po 48 evrov za delnico), Banka Celje pa je istega dne za isti sveženj delnic Intereurope sklenila pogodbo z Maksimo Holding (po 49 evrov za delnico, za skupno 14,2 milijona evrov).

Kupnino bi morala po pogodbi plačati konec decembra 2007, nekaj dni pred tem pa je v posel, po predhodnem dogovoru z Golubićem, vstopil Istrabenz. Za paket delnic je odštel 14,1 milijona evrov. Maksimi Holding je tako omogočil, da je izstopila iz škodljivega posla, saj so delnice Intereurope izgubljale vrednost. Istrabenz je nato delnice spet prodal Banki Celje - za 10,36 milijona evrov. Cena delnice pa je pred tem padla na 38 evrov.

Na današnji seji je obsodilno sodbo povzel višji sodnik Aleš Arh, poročevalec v senatu. Pojasnil je, da je sodba zelo obsežna, objektivne okoliščine so jasne, bistveno pa je vprašanje pravne razlage sklenjenih pogodb. V ozadju domnevno spornega posla naj bi bil kasnejši prevzem Istrabenza s strani Maksime.

Obramba: Sodba je neveljavna

Odvetnik Aljoša Dežman je med drugim poudaril, da senat ni upošteval vseh dokaznih predlogov obrambe, med drugim ni postavil izvedenca finančne stroke, prav tako ni zaslišal bankirjev iz Banke Celje. “Sodba je zato neveljavna,” je poudaril. Dodal je še, da je bistveno ugotavljanje naklepa, tega pa Bavčarju niso dokazali. “Nikjer ni dokazano, da je Bavčar sodeloval pri tem poslu, to so potrdile tudi priče,” je dejal.

“Nesprejemljivo je, da je sodišče odločilo, da ne potrebuje izvedenca,” se je z Bavčarjevim zagovornikom strinjala odvetnica Anka Kozamernik. Poudarila je, da je sodišče upoštevalo le eno pogodbo, čeprav je šlo za dalj časa trajajoč posel. “Raziskati bi morali, zakaj je šlo, vključiti bi morali vse predstavnike Banke Celje, kar pa ni bilo narejeno,” je še dodala odvetnica. Specializirano tožilstvo je proti Bavčarju in Golubiću vložilo neposredno obtožbo, brez predhodne sodne preiskave.

Zakaj bi pomagal tistim, ki so ga odstrelili?

Odvetnica je poudarila, da Golubić ni imel nobenega naklepa. Bil je že “na odstrelu”. “Zakaj bi pomagal tistim, ki so ga odstrelili,” se je vprašala. Višjim sodnikom je predlagala, da Golubića oprostijo, podredno pa da sodbo razveljavijo. Golubić je poskušal prikazati širšo sliko takratnega poslovanja Istrabenza in Maksime Holding. Povedal je, da so na Banki Celje terminske posle takrat sklepali serijsko. Za izpeljavo posla so ga prosili v Istrabenzu.

Tožilka Mateja Jadrič Jazbec je višjim sodnikom predlagala, da pritožbe zavrnejo, ker niso utemeljene, in potrdijo sodbo. Dejala je, da kršitev, ki jih omenja obramba obtoženih, ni bilo. Senat višjih sodnikov bo sodbo izdal pisno.