Bistriškega župana Rojca obsodili na pogojno kazen

ILIRSKA BISTRICA > Okrajna sodnica Julija Kravanja je ilirskobistriškega župana Emila Rojca v sojenju zaradi očitanega kaznivega dejanja poskusa kršitve enakopravnosti pri volitvah v državni svet leta 2012 včeraj spoznala za krivega. “Prednost bi morali dati postopkom v zvezi z izvedbo volitev. Volilna pravica je ustavno zajamčena pravica,” je sodnica župana podučila, da je kot uradna oseba odgovoren za izpeljavo kandidacijskih postopkov.

Ni zagotovil izvedbe seje

Občina Ilirska Bistrica je namreč rok za izvedbo volitev zamudila. Zaradi zamujenega roka pa tudi napak pri izvedbi volitev v podaljšanem roku ni bilo več mogoče odpraviti. Zato so bili kandidati za elektorje in kandidat za državnega svetnika prikrajšani za sodelovanje na volitvah, s čimer jim je bila kršena volilna pravica. Nesojeni kandidat Zlatko Jenko je zato vložil kazensko ovadbo, ki je včeraj pripeljala do prvega sodnega epiloga.

Županu Emilu Rojcu je bilo po oceni sodišča očitano kaznivo dejanje dokazano, ker je sejo, na kateri bi morali opraviti imenovanje, zaradi neodložljivih službenih obveznosti preklical in prestavil na dan, ko je bil rok za dostavo volilne dokumentacije že zamujen. Obenem pa ni zagotovil, da bi bila seja kljub njegovi zadržanosti izvedena. Sočasno sta bila upravičeno zadržana tudi oba takratna podžupana, Dušan Grbec in Vojko Tomšič, ki tako nista mogla prevzeti vodenja seje. Kot smo poročali, naj bi bili v ozadju takšnega zavlačevanja po ocenah nekaterih prizadetih kandidatov in elektorjev politični dogovori oziroma poskusi blokade volitev v Ilirski Bistrici, ki so nazadnje pripeljali do ponovne izvolitve nekdanjega postojnskega župana Jerneja Verbiča za državnega svetnika.

Lasten interes postavil pred občinskega

Rojčev odvetnik Marko Zaman je včeraj še enkrat poudaril, da Rojc izpeljave seje ni opustil naklepno in z namenom kršitve enakopravnosti. “Pred dejanskim preklicem seje je obdolženi pri obeh podžupanih, ki sta bila po njegovem prepričanju edina pristojna za vodenje seje, preveril možnost vodenja seje pri njiju, a je nista bila zmožna voditi,” je med drugim izpostavil.

Okrožna državna tožilka Albina Škapin Počkar pa je v svojih zaključnih besedah trdila drugače: “Župan bi moral vedeti - in mislim, da je vedel, saj ima zato tudi strokovne službe - da v kolikor on ne more voditi občinskega sveta, lahko to storijo njegovi namestniki, sicer pa druga oseba, najstarejši član občinskega sveta. To določilo je izkoristil na naslednji seji, ko je namesto njega sejo vodila najstarejša svetnica. S tem je še dodatno dokazal, da bi najraje ne dovolil izvedbe teh volitev oziroma da je ravnal naklepno. Dejstvo je, da je obdolženi ravnal tako, da volitve ne bi bile izvedene, ker se s tem ni strinjal in je svoj lastni interes postavil pred interes občine,” je poudarila. Spomnila je tudi na županovo odklonilno mnenje glede državnega sveta, za katerega je na socialnem omrežju ocenil, da bi ga bilo treba ukiniti, saj je nepotreben strošek. Tožilka je predlagala, da mu sodišče izreče pogojno obsodbo štiri mesece s preizkusno dobo enega leta in šest mesecev.

Obsodba Emila Rojca zaradi nepravilnosti pri volitvah odpira tudi vprašanje, ali je zato lahko kakorkoli ogrožen položaj Jerneja Verbiča, ki je bil takrat v sežanski volilni enoti izvoljen za državnega svetnika.

Rajko Pirnat z ljubljanske Pravne fakultete je povedal, da zakon o državnem svetu, ki ureja tudi volitve v državni svet, nima posebnih določb o varstvu volilne pravice, zato se glede tega primerno uporablja zakon o volitvah v državni zbor. Glede na člene, v katerih ta ureja vprašanje varstva volilne pravice, pa je mogoče zelo hitro ugotoviti, da so vsi roki za uporabo katerihkoli pravnih sredstev že zdavnaj potekli. “Če drugi kandidati izvolitve Jerneja Verbiča z uporabo teh pravnih sredstev niso uspešno izpodbijali, poznejša ugotovitev, da je župan ene od občin storil v zvezi s kandidiranjem kaznivo dejanje, ne more vplivati na ugotovljeni volilni izid,” je pojasnil Pirnat.

Obtožnega predloga tožilka ni razširila

Ni pa tožilka sledila pobudi nekdanjega občinskega svetnika Zdravka Kirna za razširitev obtožnega predloga tudi z drugimi kaznivimi dejanji glede neizvedbe volitev s strani uradne osebe. “Ocenila sem, da to ni potrebno, saj ne bi doprineslo ničesar bistvenega, oziroma je bilo to že zajeto v tem obtožnem predlogu,” nam je pojasnila Škapin Počkarjeva.

Okrajna sodnica je predlogu tožilstva skoraj v celoti sledila. Za kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti je v primeru, da ga stori uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, zagrožena zaporna kazen do treh let. Sodnica je pojasnila, da se je odločila za “milejšo sankcijo”, ker je šlo v tem primeru za poskus kaznivega dejanja. Volitve so bile namreč nato v podaljšanem postopku vseeno izvedene, a je nato zaradi ugotovljenih nepravilnosti v postopku volilna komisija na podlagi pritožbe listo kandidatov in seznam izvoljenih elektorjev zavrnila, saj zaradi poteka roka napak ni bilo mogoče več odpraviti.

Rojc po izreku sodbe ni želel dajati izjav, njegov zagovornik pa je napovedal pritožbo. Rojc bo moral plačati tudi vse stroške postopka. Za županski stolček pa se mu ni treba bati, saj funkcionarju po zakonu funkcija preneha le v primeru izreka nepogojne zaporne kazni na šest mesecev in več.

VERONIKA R. ŽENKO