Bivši prvi mož Cimosa ni priznal krivde zaradi prebarvanih strojev

KOPER > Na koprskem okrožnem sodišču so danes razpisali še zadnji predobravnavni narok zaradi prebarvanih strojev, ki sta jih Cimos in Cimos Tam prodala hčerinski družbi Cimat, ta pa nato kot nove povezanima družbama SiEVA in Simit. Blagajno Evropske unije in slovenski državni proračun naj bi obtoženi oškodovali za dobrih pet milijonov evrov.

Specializirano državno tožilstvo je obtožbo vložilo proti Francu Krašovcu, nekdanjemu predsedniku uprave Cimosa, njegovemu takratnemu pomočniku Zorku Kendi, takratnemu izvršnemu direktorju za finance Vladimirju Bukviču, Dariu Šiku, nekdanjemu izvršnemu direktorju za raziskave, Janezu Gradišku, takratnemu direktorju družbe SiEVA, Elvisu Ipši, nekdanjemu direktorju Cimata, ter še štirim zaposlenim v Cimosu oziroma povezanih družbah, pa tudi proti družbama Cimos in Cimat. Tožilstvo večini očita kaznivo dejanje goljufije v škodo EU oziroma pomoč pri tem kaznivem dejanju, trem pa še pranje denarja, za katerega naj bi bili odgovorni tudi obe podjetji.

Po obtožbi so se nekdanji vodilni v družbi SiEVA, Cimos in Simit dogovorili, da denarja, s katerim bi morali kupiti nove stroje, ne bodo porabili za to, temveč da bodo prikazali nakup obstoječe, rabljene opreme Cimosa in Cimosa TAM kot nakup nove opreme. Stroje naj bi tako prodali Cimosovi hčerinski družbi Cimat, nato pa to družbo izbrali za dobavitelja, prek katerega bi stare stroje družbama Sieva in Simit prodali za nove.

Obramba predlaga izločitve sodnikov in dokazov

Franc Krašovec danes ni priznal krivde za očitano kaznivo dejanje. Njegov zagovornik Branko Gvozdić pa je predlagal izločitev sodnika Julijana Glavine, ki vodi ta sodni postopek, in podpredsednika okrožnega sodišča Petra Baše. Sodnik Glavina je Krašovca na sodišče povabil že pred dvema tednoma, vabilo mu je uspel vročiti šele detektiv v Ljubljani. Krašovec je pred dnevi na sodišču pojasnil, da živi v Kortah. Ker med vročitvijo vabila in obravnavo ni minilo osem dni za pripravo obrambe, je sodnik narok preložil na ponedeljek.

Odvetnik Gvozdić je izločitev sodnika predlagal, ker pred dvema tednoma ni želel preložiti naroka, čeprav je nekaterim drugim obtoženim oziroma odvetnikom to omogočil. Odvetnik je še dodal, da je sodnik Glavina doslej v tej zadevi na podlagi priznanja krivde že odločil v nekaterih primerih, kar je po njegovem prepričanju v nasprotju s 23. členom ustave, ki med drugim govori o nepristranskem sojenju.

Odvetnik Gvozdić je predlagal še izločitev nekaterih dokazov iz sodnega spisa, vložil pa je tudi seznam dokazov, ki naj jih sodišče izvede na sojenju. Sodišče mora zdaj najprej odločiti o njegovih predlogih za izločitve.

Tako kot Krašovec krivde doslej niso priznali Vladimir Bukvič, Dario Šik, Janez Gradišek in prejšnji teden še Zorko Kenda. Njegov odvetnik Bogomir Horvat je napovedal, da bodo poskušali dokazati, da Kenda ni bil pooblaščen za odločanje ali nadzor v nobeni od vpletenih družb ter da ni omogočil storitve domnevnega kaznivega dejanja, saj da ni imel nobenih vzvodov ali možnosti, da bi preprečil domnevna kazniva dejanja. “Prav tako ni imel vpliva na osebe, ki so delovale v imenu teh družb,” je dejal odvetnik Horvat. Kenda naj bi imel v tistem obdobju strateško pomembno nalogo, zadolžen je bil za projekt finančnega in poslovnega prestrukturiranja Cimosa, je dodal odvetnik. Tudi odvetnik Gorazd Gabrič, ki zagovarja Gradiška, nam je povedal, da so na predobravnavnem naroku podali številne dokazne predloge.

Priznal tudi nekdanji direktor Cimata

Že pred časom je sporazum o priznanju krivde s tožilstvom sklenil Elvis Ipša. Sodnik je njegovo priznanje sprejel in ga obsodil na enotno kazen dveh let in desetih mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Prisodil mu je tudi skoraj 23.000 evrov denarne kazni. Pred dnevi sta krivdo priznala tudi Marino Jermaniš, ki je bil zaposlen v družbi SiEVA, in Tina Vidmar, ki je bila komercialistka v Cimatu. Jermaniša je sodnik zaradi pomoči pri kaznivem dejanju goljufije v škodo EU ob omilitvenih določilih obsodil na pogojno kazen, na štiri mesece zapora, v katerega pa mu ne bo treba, če v letu dni ne bo ponovil kaznivega dejanja, plačati pa bo moral še približno 1500 evrov denarne kazni.

Podobno kazen je sodnik Glavina prisodil tudi Tini Vidmar - obsodil jo je na šest mesecev zapora z enoletno preizkusno dobo, plačati pa bo morala še 1650 evrov denarne kazni.

Kaznivo dejanje ali izguba službe?

Sodnik Glavina je v obrazložitvi sodbe Vidmarjevi pojasnil, da je pri kazni upošteval omilitvena določila in posebne olajševalne okoliščine zaradi njenega zdravja, njeno nekaznovanost ter časovno odmaknjenost. “V to kaznivo dejanje ste bili nekako prisiljeni, znašli ste se v zavidljivem položaju, ali storiti kaznivo dejanje ali izgubiti službo,” je dejal sodnik. Kljub vsemu pa je dodal, da gre za hudo kaznivo dejanje in da je bila Cimosu pridobljena velika premoženjska korist.

Že pred časom sta krivdo priznala nekdanja direktorica trženja v Cimatu Valentina Kovač in Igor Puhar, ki je bil zaposlen v družbi SiEVA. Oba je sodnik obsodil zaradi pomoči pri goljufiji, Valentino Kovač na leto dni zapora z dvema letoma preizkusne dobe in 3000 evrov denarne kazni, Puharja pa na pet mesecev pogojne zaporne kazni z letom dni preizkusne dobe in 2000 evrov denarne kazni.

Sojenje tako od desetih obtoženih čaka le peterico.

SIJAN PRETNAR