Bližina Balkana je lahko prednost in tudi slabost
Roparji, ki so v zadnjih letih pri nas ropali finančne ustanove, so po podatkih policije najpogosteje specialni povratniki, med tujci prevladujejo lumpi iz držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v zadnjem času pa tudi iz Italije. Letos je policija razbila druščino, ki je ropala pošte.
KOPER> Od osamosvojitve države je do leta 2002 v Sloveniji naraščalo število ropov bank, hranilnic in pošt, po tem letu pa se je število ropov bank in hranilnic občutno zmanjšalo. Nekoliko več (osem) ropov je policija obravnavala le predlani, lani pa samo štiri. Skrb vzbuja podatek, da so roparji letos oropali že deset bank ali hranilnic.
Letos na udaru predvsem pošte
Kot pojasnjuje Aleš Kegljevič iz generalne policijske uprave, so bile v zadnjem letu na udaru predvsem pošte. Do leta 2008 so roparji napadli največ sedem pošt letno, leta 2009 že enajst, lani kar 27 in letos že dvanajst. Letos se je zgodil tudi najbolj tragični dogodek ob ropih v zadnjih desetih letih, ko je ropar v Kresnicah ubil uslužbenko pošte.
Po njegovih besedah roparji spremljajo spremembe in nove načine varovanja denarja v bankah in poštah ter temu prilagajajo tudi svoje podvige. Kegljevič pravi, da zmanjšanje števila ropov na banke in pošte v zadnjih letih lahko pripišemo predvsem dvigu standardov varovanja teh ustanov in uvedbe evra, zaradi česar v Sloveniji skoraj ni več menjalnic. Letos je policija razbila in aretirala skoraj vse člane združbe, ki je ropala pošte, zato je ropov pošt manj, od razbitja združbe dalje pa ni bilo več ropov varnostnikov pri prenosu denarja.
Prihajajo tudi tuji roparji
Kegljevič poudarja, da roparji v zadnjih letih napadajo v skupinah od dveh do štirih ljudi, med katerimi je največ takih, ki so v preteklosti že ropali. V zadnjih dveh letih v Slovenijo pogosto prihajajo ropat tudi tujci iz sosednjih držav, predvsem iz držav na območju nekdanje Jugoslavije. Madžarov je le za vzorec, v zadnjem času pa je več Italijanov. “Veliko teh italijanskih državljanov pa je po rodu pravzaprav iz balkanskih držav,” pojasjuje Kegljevič. Te mednarodne združbe pa ne ropajo samo v Sloveniji, ampak občasno tudi po drugih državah EU.
Razveseljiv je podatek, da je v Sloveniji manj ropov na število prebivalcev kot drugod po Evropi, naša policija pa jih tudi več razišče. “Naša prednost je, da imamo dobre komunikacije s kolegi iz drugih držav na območju nekdanje Jugoslavije.”
Kegljevič je pohvalil delo policije v primeru zadnjega ropa v Luciji. “Zelo redki so primeri, ko roparje takoj ujamemo,” priznava. Uspešno preiskovanje ropa in prijetje roparjev je najbolj odvisno od prvih informacij po ropu, zato je pozval vse ljudi, naj si poskušajo zapomniti čim več podrobnosti ter jim čim hitreje posredovati policiji. “Nikakor pa ne poskušajte sami prijeti roparjev in se na ta način igrati junake,” dodaja Kegljevič. DC
