Bodo domnevnega roparja kar povabili?

KOPER > Prvoobtoženi za rop pošte v Črnem Kalu in Planini je namreč namignil, da naj bi dejanji zagrešil njegov znanec.

“Po obeh ropih sem govoril po telefonu z bratom v Bosni. Ob njem je bil Đurđević in dal mi ga je na telefon. Rekel mi je, da mi nima kaj razlagati, samo da se mi iskreno opravičuje,” je včeraj senatu pojasnil Tomislav Mihajlović, prvoobtoženi za rop pošte v Črnem Kalu in Planini.

Rop poštnega urada v Planini se je zgodil 23. julija lani, rop pošte v Črnem Kalu pa v začetku lanskega oktobra. Roparja sta v Planini uspela prisiliti uslužbenko, da jima je odprla trezor, iz katerega sta vzela 4931 evrov, v Črnem Kalu pa je uslužbenka od strahu pozabila v trezor vstaviti ključ, tako da se je samodejno zaklenil. Zato sta roparja vzela le 570 evrov s pulta in njeno torbico, uslužbenko pa s pištolo udarila po glavi in jo poškodovala.

Kdo je vozil avto?

Tožilstvo je za rop v Planini obtožilo 39-letnega bosanskega Srba Mihajlovića in neznanega pajdaša ter 32-letno slovensko državljanko Daliborko Tomić iz Laz pri Dolskem, ki naj bi ju pripeljala, čakala in odpeljala z avtom. Za rop v Črnem Kalu pa še 36-letnega brata Tomićeve Daliborja Kojadinovića, prav tako bosanskega Srba.

Mihajlović je včeraj dejal, da ne ve, kako so se oblačila, na katerih so forenziki našli njegove sledi DNK, znašla ob cesti od Planine proti Ravbarkomandi. “Moja razlaga je, da sta ta dva, ki sta uporabljala avto, ta oblačila vrgla skozi okno,” je dodal. Zatrdil je, da z ropom v Planini nima ničesar, da je takrat vozil tri avte in da jih je tudi posojal prijateljem.

Pojasnil je še, da je sedem let živel v Postojni in da je velikokrat prišel na pošto v Planino. “Uslužbenka je rekla, da roparja nista bila maskirana. Če bi šel jaz na to pošto, bi me spoznali. In tudi kakšen prstni odtis je moral kje ostati, ker je rekla, da nista nosila rokavic. Predlagal sem, naj me peljejo na prepoznavo, pa me niso,” je rekel.

Ni ubogal svojih

O ropu v Črnem Kalu pa Mihajlović trdi, da kronski dokaz, športne copate adidas, odtis katerih so našli na pošti, niso njegove. “Policisti so jih zasegli v omari v skupnem prostoru, v hiši v Postojni, kjer je živelo veliko delavcev. Imam občutek, da so te copate policisti namerno nastavili tja. Če so našli DNK na oblačilih, potem naj jih najdejo še v copatih,” je dejal. Pojasnil je, da je z njim takrat živel sostanovalec, ki je zdaj v Italiji.

Mihajlović je še zatrdil, da je bil v času, ko so oropali pošto v Črnem Kalu, v Bosni pri zdravniku. Senatu je pokazal zdravniška potrdila, da je obiskal zdravnika 6., 8. in 10. oktobra. Rop v Črnem Kalu se je zgodil 9. oktobra. Da ga iščejo zaradi ropa, je izvedel doma v Bosni. “Policisti so me privedli na postajo, mi povedali, česa me bremenijo v Sloveniji in svetovali, naj ne zapuščam ozemlja Bosne in Hercegovine, če imam kaj s tem,” je povedal.

Slišala je glasen pok

Tudi Tomićeva je zatrdila, da je bila v času ropa v Planini na bolniški. V preiskavi je povedala, da je svetlo zelen fiat punto takrat vozil njen partner Đurđević. O njeni sledi DNK, ki so jo našli na eni od majic, odvrženih pri Ravbarkomandi, je dejala, da je bila majica moška, velikosti XL, in da takih majic ne nosi. Njen brat Kojadinović se včeraj, tako kot v preiskavi, ni hotel zagovarjati.

Senat je včeraj prebral izpoved napadene poštarke iz Črnega Kala. Povedala je, da sta oba roparja proti njej uperila pištoli in kričala: “Daj pare!” Pojasnila je, kako je pozabila vtakniti ključ v vrata trezorja, da so se zaklenila, ropar pa je izgubil potrpljenje.

“On je segel v predal in mi podal ključ, ko sem ponovno poskušala vtipkati številko, pa se je oglasil pisk. Takrat je bilo jasno, da je trezor zablokiral. Slišala sem glasen pok, mislila sem, da je nekdo streljal, nato pa sem se zgrudila in onesvestila,” je povedala. Ko se je zavedla, roparjev ni bilo več. Skušala se je priplaziti do pulta, da bi poklicala na pomoč, pa ji je uspelo šele v tretjem poskusu. “Kri mi je špricala iz glave,” je dodala.

Prišla sta na ogled

Uslužbenka iz Planine je imela več sreče. Roparjema je odprla trezor, nato pa sta jo hotela zapreti v stranišče, vendar se vrata niso zaprla. “Zato me je prijel za roko, me potiskal ob sebi do kurilnice in me zaprl vanjo,” je povedala. Ocenila je, da sta bila stara približno 35 let, da sta govorila ljubljansko, na glavi pa sta imela le široka sončna očala in čepici. “Zdi se mi, da sta bila en teden pred dogodkom že na pošti, pa sta odšla, ko je prišlo več ljudi,” je še dodala. Roparje so v Planini videli najmanj štirje domačini. Prva jih je zagledala skozi okno gospa, ko je kuhala kosilo. Videla je, da sta se smejala, eden pa je imel pri sebi vrečko. Njen mož je videl svetlo zelenega punta, s katerim so se neznanci v kratkem času dvakrat pripeljali pred pošto. “Eden, ne vem ali ženska ali moški, je ostal v avtu, dva sta izstopila. Čez nekaj trenutkov sem slišal alarm,” je povedal.

Bo vabljeni prišel?

Tretja domačinka jih je videla, ko so se odpeljali mimo nje, četrta pa je roparja srečala, ko sta hodila od pošte proti avtu. “Nista mi vzbujala dobrega občutka, skoraj si ju nisem upala niti pogledati. Slišala sem, kako sta rekla, da je bila ta ženska res sitna. Takoj sem pomislila na pošto in na Matejo. Stopila sem noter, bilo je vse odprto, Mateje pa nikjer. Šla sem zadaj in jo slišala, kako kliče na pomoč.”

Gospa se je pred tem približala tudi svetlo zelenemu puntu ljubljanske registracije, ker je mislila, da je v njem njena sorodnica. “Ženska si je skrivala obraz. Mislila sem, da potrebuje pomoč, stopila sem še bliže, pa si je še bolj zakrivala obraz z rokama,” je povedala.

Mihajlovićev odvetnik Dean Babič iz odvetniške pisarne Matoz je na koncu predlagal senatu, naj povabi kot pričo Gorana Đurđevića, ki naj bi zagrešil rop. “Kakšen je njegov naslov,” je vprašal Mihajlovića. “Ne vem, v Bosni ne vem,” je odgovoril. Senat bo prihodnjič zaslišal šest prič.

DANIJEL CEK