Bodo policiji sledili centri 112?

Kronika
, posodobljeno:

Ker naj bi bilo število centrov s 24-urnim dežurstvom v Sloveniji nadstandardno, naj bi posebna komisija v teh dneh vladi posredovala svoje ugotovitve in predlagala spremembe. Neuradno naj bi razmišljali, da bi vse operaterje nujnih klicnih številk (112, 113, zdravstveni reševalci, prometno informacijski center) združili v osem skupnih centrov.

Za zdaj še ni znano, kako bodo v prihodnje organizirani centri s 24-urnim dežurstvom
Za zdaj še ni znano, kako bodo v prihodnje organizirani centri s 24-urnim dežurstvom Danijel Cek

SLOVENIJA>V strokovni javnosti je že zaokrožil podatek, da naj bi sedanjih 13 regijskih centrov za obveščanje (interventna številka 112), osem policijskih operativno komunikacijskih centrov (njihovi operaterji se oglašajo na številko 113) in številne dežurne službe zdravstvenih reševalcev po novem združili v skupne dežurne centre. Po nekaterih informacijah naj bi jih bilo šest, po drugih pa osem, kar bi ustrezalo številu sedanjih policijskih OKC-jev.

Po nekaterih namigovanjih naj bi bila racionalizacija klicnih centrov tudi lepa priložnost za oblikovanje pokrajin. Če bodo tudi na obrambnem ministrstvu sledili policiji in namesto dosedanjih 13 ohranili le osem regijskih centrov za obveščanje, bo to pomenilo, da je torej policija že leta 2011 določila število in območja osmih slovenskih pokrajin.

Da so predvsem sedanjim regijskim centrom za obveščanje šteti dnevi, je bilo moč slutiti že ob ukinitvi nočnih izmen v centrih v Murski Soboti, Novem mestu, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Trbovljah in Postojni. Nočne klice z območij teh centrov po novem sprejemajo v sosednjih centrih, postojnske, denimo, v Kopru. Kot uraden razlog za ukinitev nočnih izmen so navedli manjše število klicev na teh območjih, v resnici pa naj bi zaradi upokojevanja in prepovedi zaposlovanja za nočno izmeno preprosto zmanjkalo operativcev.

Ukinjamo nadstandard

Na vprašanje, zakaj je sploh potrebna racionalizacija delovanja regijskih centrov, so za PN z obrambnega ministrstva odgovorili, da je število centrov s 24-urnim dežurstvom pri nas “precej nadstandardno glede na druge države.” “Prizadevamo si, da bi te centre združili na način, da bi bilo to finančno vzdržno, hkrati pa bodo še vedno učinkovito opravljali svoje poslanstvo,” so odgovorili. Ker medresorska skupina še ni končala dela, o konkretnih ukrepih (ukinitvah) še ne morejo govoriti, vsekakor pa naj bi komisija svoje ugotovitve in predloge predala vladi še letos.

Prav tako še ni znano, kako je na delo reševalcev vplivala ukinitev nočnih izmen v šestih centrih po državi. Analiza naj bi bila končana po polletnem obdobju, se pravi takoj po novem letu. Na ministrstvu zagotavljajo, da si prizadevajo za racionalizacijo in večjo učinkovitost vseh centrov, nova organizacija pa bi morala biti preglednejša in cenejša.

Na požar s telefonom

Pocenitev in večja učinkovitost pa skrbi ljudi, ki so na terenu odvisni od pomoči reševalcev. Narečna raznolikost in krajevno znana imena naj bi se že po ukinitvi nočnih izmen ponekod pokazala kot težava. Na pasti združevanja centrov je opozoril tudi prvi mož gasilcev na Goriškem Simon Vendramin, ki pravi, da bi v primeru nesreč velikih razsežnosti takšno krčenje števila operaterjev pomenilo dodatno katastrofo.

“Največji problem so radijske zveze. Oddajnika, prek katerega bi se povezovali s Koprom, na nekaterih delih, ki jih pokriva postojnski center, preprosto ni,” pravi regijski gasilski poveljnik iz Postojne Darko Muhič. Med vožnjo proti mestu nesreče tako gasilci pogosto komunicirajo z operativcem v Kopru prek prenosnega telefona. “Pa tudi nepoznavanje terena je rahla težava. Odzivni čas je lahko včasih zaradi tega tudi nekoliko daljši,” dodaja Muhič.

Zapovedanih sedem sekund

Do ukinjanja regijskih centrov je kritičen tudi nekdanji poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj, ki je za medije povedal, da se je sistem dolga leta gradil in postavljal prav na podlagi geografskih značilnosti določenega prostora. “Tudi če imamo neko veliko nesrečo, je stanje na terenu različno od regije do regije. Ob zadnjih poplavah je bilo eno stanje na Obali, drugo na severnem Primorskem, tretje na Gorenjskem in tako naprej. V takšnih razmerah se mora vsak posebej prilagajati razmeram.”

Sedanji poveljnik CZ Srečko Šestan pa pravi, da ni pomembno, od kod prihaja klic, ampak je pomembno, da ga operativec sprejme in obdela. “Reakcijski čas mora ostati isti. Po evropski direktivi se mora ob običajnih razmerah operativec na klic oglasiti v sedmih sekundah,” pojasnjuje Šestan. O reorganizaciji centrov ni hotel konkretneje govoriti, dokler komisija ne konča svojega dela in predlaga spremembe.

DANIJEL CEK