Bodo ujeto kobilo prodali kot vsak najden predmet?
Kobilo, ki so jo pred slabima dvema tednoma opazili pri Hrpeljah in jo ujeli pri Tubljah, naj bi policija kmalu prodala kot običajen najden predmet. Ker pri nas nimamo državnih ali občinskih zavetišč za velike živali, je takšen postopek običajen, trdijo na veterinarski upravi. Kobila se medtem pase pri rejcu Francu Jelušiču v Slopah, vsak dan pa jo krotita sestri Carboni iz Bazovice.
SLOPE > Skoraj dva tedna po prijetju kobile v Tubljah se njen lastnik še vedno ni oglasil, zato jo policija obravnava kot najden predmet. Po stvarnopravnem zakoniku mora policija najdene stvari, običajno so to kolesa, torbice in drugi manjši predmeti, hraniti leto dni in če v tem času ne najdejo njihovega lastnika, jih lahko proda na javni dražbi.
“V nekaj mesecih, kolikor domnevajo, da je bil v divjini, konj ne more postati divji. Konji so lahko sami na paši tudi pet mesecev, pa se potem normalno približajo človeku. Konj niti v enem letu ne postane divji. Ta kobila je verjetno doživela nekaj drugega, nekaj hujšega,” ocenjuje Jani Krmac, predsednik ljubljanskega društva za zaščito konj.
Ker pa tokrat najdeni predmet pije in je ter povzroča še druge stroške, se na policiji odločajo, da bi kobilo čim prej prodali. Če je strošek hrambe najdenega predmeta nesorazmeren z njegovo vrednostjo, lahko namreč policija pospeši postopek. Že v tem tednu naj bi v Slope poslali cenilca, ki bo kobilo ocenil, nato pa naj bi jo prodali.
Zgodba s podivjanim konjem oziroma kobilo se je začela v Hrpeljah in končala v Tubljah, kjer so s pomočjo ljubiteljice konj iz Hotične in izkušenih sester Carboni iz Bazovice kobilo z velikim trudom prijeli. Ob prijetju sta bila tudi uradna veterinarja.
Med lovom so se pristojni dogovorili, da bodo kobilo odpeljali do najbližjega rejca konj v Slope. Ker je bilo treba kobilo spraviti čez glavno cesto, so morali policisti ustaviti ves promet, da se ne bi znova splašila, pa so vozniki celo ugasnili motorje svojih vozil. V Slopah so kobilo očistili, veterinar pa ji je vzel vzorec krvi.
Kdo bo plačal stroške?
“Sestri Carboni iz Bazovice sta ogromno naredili, da je kobila varno prišla k nam, in zdaj z njo delata vsak dan,” pojasnjuje Franc Jelušič iz Slop. Razen Bazovčank se kobili še zdaj nihče ne more približati nihče. Po njegovem bi zaradi tega morali imeti predkupno pravico, česar se po njegovih besedah tudi nadejata. Jelušič razume, da mora policija postopati po zakonu, ne razume pa, da se nihče ne pogovarja z njim.
“Rekli so, da se bomo dogovorili za dnevno oskrbnino. Rok, ki so ga sami postavili, je potekel, k meni pa ni nikogar. To je neodgovorno in nespoštljivo,” je zatrdil. “Stroški so in nekdo jih bo moral poplačati. Brez plačila jim kobile ne bom izročil. To naj bo jasno vsem. Če sam ne plačam računov pravočasno, mi pošljejo opomin. Zato bo zdaj plačala tudi država.”
Živali v posvojitev
“Na žalost je pri nas tako, da žival še vedno obravnavamo kot predmet,” razmišlja predsednik ljubljanskega društva za zaščito konj Jani Krmac, ki ima v bližini Domžal urejeno tudi zavetišče za konje. Društvo je lani rešilo pred zakolom pet konj in jih oddalo novim lastnikom v posvojitev. Običajno gre za konje, za katere lastniki ne morejo več skrbeti, ali za konje, ki jih zaseže veterinarska inšpekcija. Krmac se ne spominja, da bi kdaj dobili ali ujeli nikogaršnjega konja.
“Če gledamo z našega vidika, bi morala dobiti taka žival posvojitelja. Veterinarji ali policija bi nas lahko poklicali, prišli bi po konja in ga vzeli v zavetišče,” je pojasnil Krmac. O tem primeru je dejal, da ga ni nihče poklical. V društvu potem konja rehabilitirajo in mu skušajo najti nove lastnike.
Nimamo zavetišča
“Kobila je last policije, ker je policija začela postopek, nas pa samo prosila za pomoč,” je pojasnila vodja koprskega urada veterinarske uprave Neva Blažina Sedmak. Povedala je, da je cenitev in nameravana prodaja kobile edini pravilni postopek. “Take živali ne moremo kar predati nekemu društvu. Če bi imeli urejeno državno financirano zavetišče za velike živeli, potem bi to lahko počeli na tak način. Ampak takega zavetišča pri nas ni,” je razložila.
Sicer pa je pohvalila uradna veterinarja, ki sta sodelovala pri prijetju in kobili vzela vzorec krvi, s pomočjo katerega bodo ugotovili, ali je zdrava. Sedmakova je še pojasnila, da bi lastnika, če bi se pojavil, doletele tri kazni. Kaznovali bi ga, ker ni poskrbel za žival in mu je ušla, ker kobila ni označena s čipom in registrirana ter ker nima potnega lista. “Ampak za nas je zdaj pomembno, da je kobila na varnem, zdrava in preskrbljena. Za ostalo bodo že poskrbeli,” je sklenila. DANIJEL CEK