Brez izmenjave DNK Romuna ne bi odkrili
“Do storilca tega kaznivega dejanja verjetno ne bi nikoli prišli, če ne bi bilo na voljo te možnosti in če se Prümski pogodbi ne bi priključili Španci,” je včeraj pojasnil predstojnik nacionalnega forenzičnega laboratorija Franc Sablič.
KOPER>“V ozadju številnih uspešnih preiskav so podatki, ki jih obdelujemo v nacionalnem forenzičnem laboratoriju,” pojasnjuje predstojnik laboratorija Franc Sablič. Ker so sledi s kraja zločina pogosto najbolj trdni dokazi, je po njegovem mnenju najpomembnejše, da kriminalistični tehniki s prizorišča čim prej vzamejo osnovne sledi.
Kriminalisti tako iščejo slino, kri ali druge telesne tekočine, lase, prstne odtise, vlakna z oblačil, odtise stopal, zemljo z obuval ... Za trdno dokazovanje pa sta seveda najpomembnejša DNK in prstni odtis. Nacionalni forenzični laboratorij ima s svoji bazi približno 22.000 DNK profilov in približno 124.000 prstnih odtisov.
“Najnovejše zares učinkovito orodje pa je Prümska pogodba, ki vse članice zavezuje, da začnejo avtomatizirano iskanje in primerjavo podatkov evidenc DNK, prstnih odtisov in drugih neidentificiranih sledi. Postopek je zelo hiter in učinkovit, predvsem na področju DNK preiskav,” pravi Sablič.
V primeru posiljevalca iz okolice Kopra so tako slovenski policisti takoj, ko so dobili špansko bazo podatkov DNK, pognali program primerjave med španskimi in slovenskimi vzorci in po nekaj urah odkrili iskani DNK.
Slovenija trenutno izmenjuje svoje podatke z devetimi državami: Avstrijo, Bolgarijo, Francijo, Luksemburgom, Nemčijo, Nizozemsko, Romunijo, Slovaško in Španijo. “Trenutno se za vključitev v sistem zanimajo Angleži, Italija, denimo, pa je še daleč od tega,” je povedal Sablič. “Z vključitvijo v mednarodni sistem pomeni, da ne brskamo več po 22.000 DNK podatkih, ampak po nekaj milijonih podatkov.”
Po Sabličevem mnenju so DNK in drugi podatki za storilce kaznivih dejanj kot bomba s tempiranim mehanizmom. “Nekoč bo nekje nekdo tega storilca evidentiral in takrat ga bomo našli v bazi podatkov,” je prepričan. Lani so tako strokovnjaki nacionalnega forenzičnega laboratorija med preverjanjem podatkov odkrili več kot 800 “zadetkov”, od tega 60 v tujih državah.
“To je tipičen primer, ki kaže na uspešno in učinkovito uporabo tehnik in orodij, s katerimi lahko forenziki identificiramo storilce hudih kaznivih dejanj, izvršenih pred več leti,” je o koprskem primeru poudaril Sablič. DC