Burja rušila stebre Elesa

PRIMORSKA >Burja je, kot že velikokrat, trgala električno omrežje na Primorskem, zlasti v Vipavski dolini in na Krasu. Pri Ozeljanu je celo zlomilo stebra Elesovega 110-kilovoltnega prenosnega daljnovoda med Novo Gorico in Ajdovščino, pomembnega za napajanje severne Primorske. V podjetju pravijo, da se je kaj takšnega zgodilo prvič. Nikoli doslej veter ni porušil kovinskega stebra visokonapetostnega daljnovoda.

Krog vodov “se drži”

Številni so se zato zbali, da bo širše območje doletel večurni električni mrk, kot se je to v preteklosti ob okvarah daljnovoda že dogajalo.

Direktor sektorja za distribucijsko omrežje pri Elektru Primorske Radko Carli nam je pojasnil, da sta se pred nekaj leti, ko je bila Nova Gorica pol dneva v temi, pokvarili tako omenjena napeljava Elesa kot tudi sorodna Nova Gorica-Doblar. Severnoprimorski krog 110-kilovoltnih vodov Nova Gorica-Ajdovščina-Idrija-Cerkno-Tolmin-Doblar-Nova Gorica je bil torej prekinjen na dveh odsekih, vmesne razdelilne postaje (RTP) v Kromberku ni bilo mogoče od nikoder napajati in zato je nastal mrk.

Tokrat je bilo nekoliko drugače. Okvara je hujša, a je le ena. “Celo porušilo je stebra pri Ajševici, česar ne bo mogoče hitro popraviti.”o resnosti nesreče pravi Carli. V Elesu so pojasnili, da bodo začasno postavili stebre, predvidoma med vikendom, če bo vreme dopuščalo. Kasneje pa bo treba vse porušeno nadomestiti z novo opremo.

Okvara na daljnovodu je torej precej hujša, kot so bile druge ob burji v preteklosti. Toda zato še ni večje nevarnosti za mrk. Opisani krog daljnovodov Elesa je namreč prekinjen le na enem odseku, vse RTP v njem so napajane in severna Primorska tudi premore hidroelektrarne. Malo možnosti je, da ostane v temi. Drugače pa bi bilo seveda, če bi izpadel še en odsek omenjenega kroga. V tem primeru bi najmanj delu regije zmanjkalo elektrike. Če bi “ugasnil” Elesov vod Divača-Ajdovščina, ki je edina povezava pokrajine z glavnimi potmi v državi za prenos električne energije, bi bilo še hujše. Zato pa tako Carli kot odgovorni v Elesu poudarjajo, da bi bilo možnih nevarnosti znatno manj, če bi bil dokončan razvpiti daljnovod v Renčah.

Če bi severna Primorska ostala brez elektrike iz omrežja, bi del pokrajine zmogle napajati elektrarne na Soči, katerih zmogljivost pa pogojuje pretok reke. Iz teh elektrarn bi napajali tudi novogoriško vodarno Mrzlek, ki brez elektrike ne zmore dajati pitne vode.

Pod površje že, a ni mogoče povsod

Podrta visoka stebra pri Ozeljanu včeraj dejansko nikomur nista “vzela” toka, pač pa so ga jemale okvare na distribucijskem omrežju (srednje in nizke napetosti) Elektra Primorske. Veter trga žice, lomi izolatorje, na katere so pripete, podira stebre napeljav, pravi Carli, in pri tem lahko le dodaja: “Omrežje na površini je pač bolj podvrženo vremenu. Nanj bi bilo manj občutljivo, če bi ga bilo več kabliranega.”

Po besedah sogovornika vsako leto dele omrežja preselijo pod površje. A več kot toliko ne gre, ker je denarja za to premalo, omrežje pa je zelo obsežno. Samo 20-kilovoltnih daljnovodov je na Primorskem 2000 kilometrov, razlaga Carli, k temu pa je treba dodati mrežo žic nizkih napetosti od hiše do hiše v manjših naseljih. Nemogoče bi bilo vse to vkopati in tudi ko Elektro kje na novo uredi svoje omrežje, ga, vsaj na redkeje naseljenih območjih, gradi na stebrih.

Včeraj dopoldne je bilo na Goriškem in Ajdovskem brez elektrike 3000 odjemalcev, na Krasu 1050 in na Tolminskem 426, skupaj 4476. A že v nekaj urah (do 16. ure) so delavci Elektra uspeli razmere bistveno izboljšati. Tedaj so brez toka bili le še 203 odjemalci: 114 na Goriškem in Ajdovskem, 28 na Krasu in 61 na območju Kopra. Kot je razložil Carli, so elektrikarji popravljali tiste okvare, ki so jih lahko, kjer veter premočno piha, pa je smrtno nevarno lesti na drogove. Zato so tam ljudem elektriko zagotavljali na drugačen način, denimo z agregati.

Kot pa v isti sapi ugotavlja Carli, so tudi površinske napeljave v distribucijskem omrežju vzdržljive, sicer bi se ob močnem vetru kvarile na veliko več mestih, kot se. “Kjer so lokalno hujše razmere ali pa so naprave starejše, prej pride do poškodb,” razlaga sektorski direktor in dodaja, da so se vetru, posebej v Vipavski dolini, prilagodili: “A ko piha z več kot 150 kilometri na uro, se ni mogoče ogniti okvaram.”

Daljnovodi so po njegovih besedah grajeni tako, da prenesejo določene obremenitve. Postavljati jih tako, da bi bili odporni na ekstremne dogodke, pa bi bilo predrago, vsekakor dražje od občasnih popravil. Zaradi takšne logike in matematike tudi pri Elesu ne razmišljajo, da bi del visokonapetosnega voda, ki ga je včeraj porušil veter, vkopali.

AMBROŽ SARDOČ