Ceste še vedno jemljejo preveč življenj
Najbolj tvegane skupine udeležencev v prometu so motoristi, kolesarji in pešci, približno 40 odstotkov najhujših prometnih nesreč se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, verjetnost, da pijan voznik povzroči smrtno nesrečo, pa je bistveno večja kot pri treznem. To je le nekaj ugotovitev iz raziskave, ki jo Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti opravil za agencijo za varnost prometa.
LJUBLJANA > Rezultate znanstvene raziskave, ki obsega približno 600 strani, so predstavili včeraj. Vključuje statistične podatke o prekrških in kaznivih dejanjih s področja prometne varnosti na slovenskih cestah od leta 2011 do leta 2017. Po besedah direktorja agencije za varnost prometa Igorja Velova so študijo naročili zaradi načrtovanja prihodnjih ukrepov.
Med najbolj tveganimi skupinami udeležencev v prometu so po ugotovitvah študije motoristi, sledijo kolesarji in pešci. Za motoriste veljajo majhna nihanja, leta 2011 se jih je smrtno ponesrečilo 28, lani pa 25.
31-45odstotkov znaša delež pijanih povzročiteljev prometnih nesreč v obdobju 2011-2017
Delež kolesarjev v prometnih nesrečah se je povečeval v obdobju od 2012 do 2016, nato se je v letu 2017 zmanjšal, število smrtno ponesrečenih pa se nekoliko spreminja. Leta 2011 jih je umrlo 14, lani pa enajst. Med bolj tvegane skupine udeležencev uvrščajo tudi pešce. Lani se jih je smrtno ponesrečilo deset, kar je sicer 55 odstotkov manj kot leto prej.
Trezni povzročijo manj smrtnih nesreč
Odstotek pozitivnih strokovnih pregledov na alkohol se pri povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom v obdobju 2011-2017 giblje med 31 in 45 odstotki, lani je znašal 37 odstotkov.
Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom med vsemi nesrečami, ki so jih povzročili trezni povzročitelji, znaša 0,5 odstotka, pri povzročiteljih z dovoljeno količino alkohola v krvi (do 0,5 promila) pa tri odstotke, torej je šestkrat večji. Verjetnost, da se trezen voznik avtomobila smrtno ponesreči ali hudo poškoduje, znaša dva odstotka, za voznika z največjo dovoljeno količino alkohola v krvi pa osem odstotkov.
Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se v obdobju od 2011 do 2017 giblje med 38 (leta 2011) in 45 odstotki (lani). Trezni vozniki so jih povzročili 37 odstotkov, pijani pa 52 odstotkov.
Usodne kombinacije
Vozniki osebnih avtomobilov so v omenjenem obdobju povzročili 64 odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti, motoristi 23 odstotkov in vozniki tovornih vozil pet odstotkov. S povečanjem količine alkohola v krvi se povečuje odstotek tistih, ki se smrtno ponesrečijo ali hudo poškodujejo zaradi neprilagojene hitrosti, od 40 odstotkov tistih, ki imajo dovoljeno količino alkohola v krvi, do 55 odstotkov tistih, ki imajo v krvi več kot 1,1 promila. Z večjo koncentracijo alkohola se povečuje tudi odstotek tistih, ki se smrtno ponesrečijo ali hudo poškodujejo zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje, vendar manj kot pri neprilagojeni hitrosti.
Statistična verjetnost, da se v prometni nesreči udeležen pripet voznik osebnega avtomobila smrtno ponesreči, znaša 0,1 odstotka, za nepripetega voznika pa je verjetnost najhujše posledice 23-krat večja in znaša 2,3 odstotka.
Na podlagi rezultatov študije ocenjujejo, da bi ohranili do deset življenj na leto, če bi se pripenjali vsi vozniki osebnih avtomobilov, še štiri življenja pa, če bi vsi motoristi uporabljali čelade. Če bi za voznike osebnih in drugih vozil ter motorjev veljala popolna prepoved uživanja alkohola in bi se zaradi tega odstotek alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih nesreč zmanjšal na 20 odstotkov, bi ohranili od 15 do 20 življenj letno.