Cilj za leto 2020: 50 odstotkov manj žrtev slovenskih cest

Kronika
, posodobljeno:

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je danes na mednarodnem seminarju o prometni varnosti na Bledu izpostavila napredek Slovenije na področju cestno-prometne varnosti, saj se je naša država z repa EU glede prometnih nesreč s hudimi posledicami leta 2008, ko je na cestah umrlo 214 ljudi, prebila v sredino.

Cilj nacionalnega programa za obdobje 2012-2020, ki ga pripravlja ministrstvo za notranje zadeve, je 50 odstotno zmanjšanje števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih do leta 2020.
Cilj nacionalnega programa za obdobje 2012-2020, ki ga pripravlja ministrstvo za notranje zadeve, je 50 odstotno zmanjšanje števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih do leta 2020. Zdravko Primožič/Fpa

BLED> Lani je na slovenskih cestah umrlo 138 ljudi, kar je 76 manj kot pred dvema letoma.

Sistemski ukrepi

Ministrstvo je pripravilo tudi sistemske ukrepe na področju cestno-prometne varnosti. Državni zbor je tako že sprejel štiri nove zakone, s katerimi želijo preprečiti največje dejavnike tveganja, kot sta alkohol in prevelika hitrost. Spremembe zakonodaje so pri najhujših prekrških (prekoračitev hitrosti, vožnja v nasprotno smer in vožnja pod vplivom alkohola) prinesle višje denarne kazni in izključitev nevarnih voznikov iz prometa s takojšnjim začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja.

Alkoholiki se bodo morali ozdraviti

Kresalova je opozorila, da zakonodaja ni samo represivna, saj je omogočila tudi odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pod določenimi pogoji.

Sodišče tako lahko voznika, ki je bil obravnavan zaradi hitrosti, napoti na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, od tistih, ki so bili alkoholizirani, pa lahko zahteva opravljanje kontrolnega zdravstvenega pregleda in vključitev v tri različne rehabilitacijske programe. To pomeni, da se bo moral voznik, ki je odvisen od alkohola, obvezno zdraviti, če bo želel znova pridobiti veljavno vozniško dovoljenje.

Psihosocialna pomoč svojcem žrtev nesreč

Svojci žrtve prometnih nesreč so ministrstvo opozorili na neprimeren odnos, ki ga imajo po nesrečah s smrtnim izidom do njih policisti, tožilci, sodniki, zdravniki in drugi uradni organi, s katerimi se srečujejo. Za policiste so zato uvedli program usposabljanja s področja psihosocialne pomoči svojcem, od začetka lanskega leta pa ima policija tudi organizirano 24-urno dežurstvo za nujno psihološko pomoč. Če policist oceni, da je to potrebno, lahko svojce o umrlih obvesti v spremstvu psihologa.

Nov način dela

Policija je glede prometne varnosti uvedla nov način dela. Policijske uprave morajo svoje aktivnosti prilagoditi prometni problematiki na lokalnem nivoju, nadzor prometa pa mora biti usmerjen tja, kjer se prometne nesreče najpogosteje dogajajo in kjer je največ kršitev. Šibkejše udeležence prometa, kot so kolesarji, pešci in mladi vozniki, morajo policisti sistematično spremljati, s čimer jim zagotavljajo bolj varno udeležbo v prometu.

Na sprejem v parlamentu čakajo še spremembe zakona o prekrških, ki sledijo ukrepom policije in uvajajo prioritetno obravnavo najhujših kršitev s takojšnjim odvzemom vozniškega dovoljenja na kraju nesreče.

Za čezmejno izmenjavo podatkov

Kresalova je izpostavila tudi delovanje ministrstva na mednarodni ravni, saj si v okviru držav članic Salzburškega foruma in na EU ravni prizadeva, da bi Evropska unija sprejela rešitve, ki bodo omogočile čezmejno izmenjavo podatkov o voznikih vozil in izterjavi glob.

Cilj za leto 2020: pol žrtev manj

Ministrstvo pripravlja tudi Nacionalni program za obdobje 2012-2021, kjer si bodo ponovno zastavili cilj 50 odstotnega zmanjšanja števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih do konca leta 2020.

Ministrstvo za notranje zadeve in policija sta si v naslednjih dveh letih sicer zadala dve prioritetni razvojni področji, in sicer projekt posodobitve nadzora in urejanja prometa na avtocestah ter hitrih cestah ter projekt sekcijskega in stacionarnega merjenja hitrosti na državnem cestnem omrežju. NR