Črne ceste prežijo na žrtve

SLOVENIJA, PRIMORSKA >Strokovnjaki Avto moto zveze Slovenije (AMZS) so skupaj s prometno tehniškim inštitutom ljubljanske gradbene fakultete od oktobra predlani do letošnjega novembra pregledali 3179 kilometrov slovenskih avtocest in državnih cest ter jih v okviru evropskega projekta Sensor ocenili glede na stopnjo tveganja za prometne nesreče.

Ocenjevalci so iz tokratne raziskave izpustili kar nekaj zanimivih cest, med drugim tudi razpadajočo cesto od Podgrada do Ilirske Bistrice, po kateri direkcija za ceste že več kot 13 let v nasprotju z zdravo pametjo in strokovnimi merili vodi tranzitni tovorni promet proti Jelšanam. Z odhodom carinikov z meje s Hrvaško so se tovornjakarji sicer usmerili na mejni prehod Starod, po komaj pet in pol metrski cesti od Ilirske Bistrice do Podgrada pa se še vedno prebijajo vse hrvaške cisterne z gorivom in nevarnimi snovmi kot tudi ves promet iz Ilirske Bistrice proti notranjosti države.

Rezultati ocenjevanja so presenetljivo slabi. Kar 60 odstotkov vseh glavnih in regionalnih cest po državi je ocenjenih z eno ali dvema zvezdicama, kar pomeni srednje visoko ali visoko tveganje za prometne nesreče. Na Primorskem je stanje še slabše od državnega povprečja, saj za kar 72 odstotkov glavnih ali regionalnih cest velja srednje visoko ali visoko tveganje.

Po rezultatih ostajajo najbolj varne avtoceste in hitre ceste, čeprav so tudi te, glede na mladost našega avtocestnega križa, presenetljivo nevarne. Večina avtocest je ocenjenih s tremi zvezdicami, kar pomeni srednje tveganje, bistveno več kilometrov je ocenjenih z dvema kot s štirimi zvezdicami in prav tako več odsekov z eno kot s petimi.

Najboljšo oceno je tako dobilo le 1,8 odstotka (20 kilometrov) avtocest, najslabšo pa skoraj tri odstotke (31 kilometrov). Primorska avtocesta je za ptujskim in pomurskim krakom najvarnejša v državi. Hitre ceste od Razdrtega do Vrtojbe tokrat niso ocenjevali, pred tremi leti pa so jo po milejših merilih kar dobrih 90 odstotkov ocenili s štirimi zvezdicami. Po novem bi namesto štirih verjetno dobila tri zvezdice.

Večji del nezadostno in zadostno

Bistveno slabše je stanje na glavnih cestah. Med primorskimi je najbolj nevarna cesta od Kopra do Dragonje (kar 86 odstotkov nevarne), sledi ji tista od Krvavega Potoka do Staroda (75 odstotkov nevarne), samo odstotek boljša pa je cesta od Kopra do Sečovelj. Na prvi so v zadnjih petih letih umrli trije, na drugi dva in na tretji štirje ljudje.

Strokovnjaki AMZS in prometno tehniškega inštituta so ceste ocenili tako, da so se po njih zapeljali s posebnim kombijem in z natančnimi napravami posneli, izmerili in analizirali vse podatke o cestah. Med drugim so tako izmerili tudi širino voznih pasov, zabeležili vse robnike, bankine, ovinke, klance, križišča, priključke, pločnike in kolesarske steze, zaznali pa so tudi vse luknje, razpoke in nevarne ovire, kot so denimo obcestna drevesa. K tako izmerjenim podatkom so dodali še podatke o številu prometa na cesti, hitrosti vozil in nesrečah ter tako dobili oceno nevarnosti posamezne ceste.

Na severnem delu Primorske so kot 64-odstotno nevarno ocenili Keltiko od Robiča prek Kobarida, Tolmina in Idrije do Logatca, na njej pa je najnevarnejši del (kar 85 odstotkov visoko tveganje) od Želina do Marofa. Nevarna je tudi glavna cesta ob Soči od Peršetov do Šempetra, ki pa je tokrat niso ocenjevali, pred tremi leti pa so jo skoraj 90 odstotkov ocenili za zelo slabo ali slabo. Po novih strožjih merilih bi bila zagotovo še slabša.

Najboljša glavna cesta na Primorskem je tista od Postojne do Jelšan (63 odstotkov visoko tveganje), in sicer predvsem zaradi odseka od Postojne do Pivke, kjer je kar 17 odstotkov te ceste dobilo oceno štiri zvezdice. Druge glavne ceste na Primorskem imajo kvečjemu kakšen odstotek štirih zvezdic. Je pa prav na tej cesti v zadnjih petih letih umrlo pet ljudi.

Nevarno z Vršiča

Podobno slabo so se na ocenjevanju odrezale tudi primorske regionalne ceste. Na severnem delu je daleč najslabša cesta med Vršičem in Bovcem, ki je skoraj v celoti (89 odstotkov) zelo nevarna ali nevarna. Malo bolje so ocenili cesto od Godoviča prek Črnega Vrha do Ajdovščine, ki je slaba ali zelo slaba “samo” v 80 odstotkih. Cesta od Predela do Kobarida je nevarna v 70 odstotkih, cesta od Šempetra do Branika in čez Kras do Sežane pa “samo” v 59 odstotkih dolžine. Vožnja po stari glavni cesti od Razdrtega skozi Vipavsko dolino do Nove Gorice pa je nevarna v 66 odstotkih.

Eden od soavtorjev ocenjevanja Robert Štaba meni, da so za stanje naših cest krivi politiki, ki niso nikoli postavili pogojev, meril in ciljev, kakšne ceste bomo pri nas imeli.

Kar 85 odstotkov nevarne je tudi ceste od Divače do Lipice, stara glavna cesta od Planine skozi Postojno do Dekanov je nevarna v 62 odstotkih, cesta od Črnega Kala do Mostičja in Rižane ter nazaj do Gračišča in Sočerge pa je kot slaba ali zelo slaba ocenjena v 71 odstotkih. Na stari glavni cesti od Planine do Kopra je v zadnjih petih letih umrlo šest ljudi.

Nov asfalt rešuje življenja

“Rezultati so zelo primerljivi z našo statistiko in ugotovitvami,” pravi policijski inšpektor za promet Igor Gjerkeš s koprske policijske uprave. “Vsi ti elementi, ki jih ocenjevalci ugotavljajo, dejansko vplivajo na varnost prometa. Na prvem mestu mora varnost zagotavljati upravljalec ceste. Policija pa opravlja nadzorstveno funkcijo in s svojim delom sledi tem ugotovitvam.”

O cesti med Postojno in Jelšanami ter Krvavim Potokom in Starodom Gjerkeš pravi, da na teh ni veliko nesreč, ko pa se zgodijo, so posledice hude. “80 odstotkov nesreč se konča s poškodbami in samo 20 brez,” je pristavil. Enako velja tudi za zloglasno Šmarsko cesto, na kateri sta letos umrla dva človeka.

Po končani raziskavi avtorji predlagajo tudi konkretne rešitve za izboljšanje varnosti cest: skoraj 1300 kilometrov varnostnih ograj, približno enako dolžino nazobčanih robnih črt, ki voznike opozarjajo tudi zvočno, odstranjevanje ali zaščita dreves in drugih ovir ob 750 kilometrih cest, razširitev in asfaltiranje bankin na več kot meter ob dobrih tisoč kilometrih cest in 110 kilometrov dvojne sredinske črte. Če bi za te ukrepe letno porabili 8,5 milijona evrov, bi v 20 letih preprečili 4800 mrtvih ali hudo poškodovanih.

Kako malo je potrebno za izboljšanje varnosti na cesti, dokazuje primer glavne ceste ob Soči, na kateri je v zadnjih petih letih umrlo devet ljudi. “Po analizi dogajanja smo poleg subjektivnih vzrokov ugotovili, da se je večina nesreč zgodila na mokri cesti. Sledilo je poročilo direkciji, skupni ogled in določitev kratkoročnih ukrepov, denimo preplastitev nekaj kilometrov vozišča ob jezu solkanske hidroelektrarne. Po podatkih so ti ukrepi učinkovali,” je povedal vodja uniformirane policije novogoriške policijske uprave Evgen Govekar. Po štirih mrtvih leta 2011 in enakem številu leta 2012 je lani na tej cesti umrl en človek, letos nihče.

Policija opozarja

Šest ljudi je v zadnjih petih letih umrlo tudi na zloglasni Keltiki. “Stanje je več let konstantno in se ne izboljšuje. Gre za državno cesto z izrazito neugodno konfiguracijo vozišča, na kateri je poleti več motoristov. Cesto so v zadnjih letih nekoliko izboljšali, trenutno na njej tudi potekajo dela, kar bo gotovo prispevalo k boljši varnosti,” pravi Govekar.

Od leta 2001 do lani smo pri nas zmanjšali število smrtnih žrtev v prometu za kar 55 odstotkov, kar Slovenijo uvršča med države z najbolj občutnim izboljšanjem prometne varnosti, kot so Danska, Estonija in Madžarska. Na 100.000 prebivalcev na cestah najmanj ljudi letno umre na Islandiji in Švedskem (2,5), največ pa v Črni Gori in Bosni in Hercegovini (skoraj 16). Slovenija si s 6,2 mrtvimi skupaj z Italijo deli 15. mesto med 37 državami. Avstrija se je uvrstila tik pred nami, Madžarska in Hrvaška pa šest in devet mest za nami.

Pet mrtvih so v zadnjih petih letih našteli tudi na stari glavni cesti skozi Vipavsko dolino, vendar te ceste glede infrastrukture danes ne ocenjujejo več kot problematične. Večina prometa se zdaj steka po hitri cesti, direkcija pa je po odprtju hitre obnovila nekaj odsekov stare ceste. “Vse tovrstne raziskave, katerih cilj je izboljšanje varnosti na cestah, ocenjujemo pozitivno,” je akcijo AMZS ocenil Govekar. Z novogoriške policijske uprave so v zadnjih treh letih direkcijo opozorili na 30 infrastrukturnih pomanjkljivosti cest, stanje na nekaj odsekih pa so uspeli izboljšati.

DANIJEL CEK

Med ocenjenimi primorskimi cestami ni prav nobene z nizkim tveganjem.