“Dajmo žrtvi prednost, ko je še živa”

Kronika
, posodobljeno:

“Dajmo žrtvi prednost, ko je še živa, ne ko je mrtva,” je poskušala javnost zdramiti Neža Miklič, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije. Na generalni policijski upravi so po zadnjem tragičnem primeru na Celjskem, ko je mož zadavil ženo, s katero sta bila v ločitvenem postopku, pojasnili, da na leto obravnavajo nekaj tisoč prekrškov in kaznivih dejanj z elementi nasilja, ki se zgodijo v družinskem krogu.

Žrtve nasilja v družini o svojih tegobah govorijo osebam, ki jim zaupajo.
Žrtve nasilja v družini o svojih tegobah govorijo osebam, ki jim zaupajo. Adriana Buzleta

LJUBLJANA > “Prav je, da v javnosti vzbudimo ničelno toleranco do nasilja v družini,” je poudaril Alojz Sladič iz uprave uniformirane policije. Statistični podatki so samo vrh ledene gore, to so primeri, za katere policisti vedo oziroma za katere so dobili prijavo. Po Sladičevem prepričanju je pomembno, da se na nasilje odzovemo prav vsi, družinski člani, svojci, prijatelji, policija, tožilstvo, sodišča in vse druge institucije.

Žrtve velikokrat govorijo o tem, kar se jim dogaja, znancem, prijateljem, ljudem, ki jim zaupajo. “To je klic na pomoč. Ne skrivajmo se za plaščem anonimnosti. Dajmo žrtvi vedeti, da ji bomo pomagali,” vsem na srce polaga Neža Miklič iz kriminalistične policije. Če bomo molčali, bo storilec dobil sporočilo, da ima moč. To pomeni, da toleriramo nezdrav odnos.

Žrtev res največkrat reče, da naj tega ne govorimo drugim. Širša javnost pa se v takšnih primerih ustraši, da bo morala sodelovati v sodnih postopkih. Tega pa nočejo. “Želijo pa sodelovati z mediji. Govorijo, kaj se je vsa ta leta dogajalo. Ko pa pride policist, ne želijo sodelovati,” pojasnjuje Mikličeva. Mnogi se ne zavedajo, da so kot priče pomembni za postopek. Končno sporočilo bi moralo biti, da je nasilje nedopustno. “Kako bi se počutili v njeni vlogi, kako bi nam bilo, če bi nam obrnili hrbet. Dajmo prednost žrtvi, ko je živa, ne ko je mrtva,” še svari.

Pojasnila je še, da je največkrat vzrok nasilja v družini ločitev. Povzročitelju se takrat ruši svet in žrtev bo poskušal prepričati, da se lahko spremeni. V takšnim primerih je nujna strokovna pomoč, opozarja Mikličeva.

Policija je lani obravnavala 1558 kaznivih dejanj nasilja v družini, predlani pa 1539. Lani so obravnavali tudi nekaj več kot 3000 prekrškov z elementi nasilja v družini. Za takojšnjo zaščito žrtve lahko policija storilcu izreče ukrep približevanja. Sladič je pojasnil, v katerih primerih ga lahko izreče policija, kdaj ga lahko podaljša sodišče.

Na predlog žrtve ga lahko sodišče podaljša do 60 dni. V povprečju policija izreče 1000 ukrepov letno. Največ takšnih kršitev se dogaja med partnerji ali med bližnjimi sorodniki. Velika večina žrtev je žensk, storilci pa so najpogosteje moški.

Storilci kršijo odrejeni ukrep prepovedi približevanja v približno 30 odstotkih. Vračajo se v skupne prostore, žrtvi se lahko približajo na največ 200 metrov, jo kličejo po telefonu, obiskujejo ne delovnem mestu, ji pošiljajo sporočila ... Policisti lahko kršitelju izrečejo najmanj 300 evrov globe. Sodišča le redko razveljavijo ukrep policije - gre za približno tri odstotke primerov. Podaljšanj ukrepov pa je iz leta v leto več, je poudaril Sladič. Med trajanjem ukrepa žrtvi omogočijo, da pride k sebi in da odpre vrata institucij, ki bi ji lahko pomagale.

SIJAN PRETNAR

Neža Miklič in Alojz Sladič sta opozorila na razširjenost družinskega nasilja.
Neža Miklič in Alojz Sladič sta opozorila na razširjenost družinskega nasilja.STA