Delavcem so sledili s pomočjo GPS v žepih
GPS naprave postajajo skoraj nepogrešljive, z njimi lahko, denimo, lastnik delovnega stroja, ukradenega v Italiji, spremlja, kako prevozniki hitijo z njim proti vzhodnim državam. GPS naprave so vgrajene tudi v službenih vozilih, kar poraja številne dileme. Zato je informacijski pooblaščenec izdal smernice, v kateri opozarja na primerno in zakonito uporabo, za prihodnje leto pa napoveduje nadzor nad uporabo teh naprav.
LJUBLJANA >Informacijski pooblaščenec v smernicah svetuje, na kaj je treba biti pozoren in na kakšen način uporabljati GPS naprave, da ne bi kršili zakonskih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. GPS naprave vse pogosteje uporabljajo za sledenje vozilom, ljudem in predmetom (predvsem različnim tovorom), nekateri sledijo tudi zaposlenim. S temi napravami bi ponekod radi spremljali delo občinskih redarjev, poštarjev in raznašalcev, z njimi bi želeli vedeli, kje se nahajajo upokojenci v domovih za starejše, spremljali in varovali bi otroke, planince, pohodnike ...
V smernicah so našteti tudi nekateri konkretni odgovori. Sledenje zaposlenim (bodisi da gre za naprave v vozilih, paketih bodisi celo na telesih) je sporno predvsem zaradi posega v pravice zaposlenih ter možnosti neupravičenega in nesorazmernega sledenja. Prikrita uporaba GPS naprav v vozilih šole vožnje, s katerimi bi nadzirali inštruktorje, po presoji informacijskega pooblaščenca ni dopustna. Prav tako je pooblaščenec odredil, da morajo prenehati slediti delavcem čistilnega servisa, ki so morali sledilne naprave vklopiti takoj, ko so prišli v službo. Nosili so jih v žepih. Za takšen ukrep se je delodajalec odločil, ker dela čistilci včasih sploh niso opravili ali pa so ga opravili slabo. Ob upoštevanju vseh varovalk pa je informacijski pooblaščenec, denimo, ocenil, da je uporaba sledilnih naprav v tovornjakih ki so prevažali blago, vredno več kot milijon evrov, dopustna. V konkretnem primeru gre za sorazmerno uporabo GPS. Podobno velja tudi cisterne, ki prevažajo gorivo.
V prihodnosti se bodo zagotovo pojavile še druge priložnosti za uporabo GPS, ugotavljajo pri informacijskem pooblaščencu. “Lociranje ljudi in vozil pomeni tudi obdelavo osebnih podatkov in lahko vodi v nesorazmerno sledenje posameznikom,” je opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Vprašanje zakonitosti uporabe GPS naprav je v veliki meri povezano z izvedbo predhodne ocene sorazmernosti njihove uporabe, poudarjajo pri informacijskem pooblaščencu. Za to pa je treba zbrati dovolj informacij, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, ali je uporaba naprave v določenem primeru primerna in učinkovita za doseganje določenih ciljev, predvsem pa kakšen poseg v zasebnost predstavlja.
GPS, globalni sistem pozicioniranja, je satelitski navigacijski sistem, ki ga uporabljamo za določanje točne lege in časa. Sistem sestavlja najmanj 24 satelitov, ki delujejo na sončno energijo in krožijo okoli zemlje na višini približno 20.000 kilometrov.
Vedno je treba preveriti, ali obstajajo druge metode in načini, ki ne terjajo obdelave lokacijskih podatkov. Pri testih sorazmernosti so pomembne tudi varovalke, s katerimi lahko zmanjšamo ali celo izničimo vplive na pravice posameznika. Pri tem imata pomembno vlogo tudi transparentnost in vnaprejšnja obveščenost - posamezniki imamo pravico vedeti kdo, kaj in zakaj zbira o nas. Podobno kot pri uporabi ostalih tehnologij je treba najprej ugotoviti, s kakšnim problemom se soočamo in ali ga bo tehnologija sploh lahko rešila.
Pri informacijskem pooblaščencu napovedujejo, da bodo prihodnje leto začeli preverjati uporabo GPS naprav, s katerimi zbirajo lokacijske podatke zaposlenih, zato vse upravljalce teh naprav pozivajo, da upoštevajo priporočila iz smernic (objavljenih na njihovi spletni strani). SP