Diagnoza v sodstvu je postavljena, cilj je jasen

KOPER > “V Kopru se zadeve zdaj bistveno izbolj-šujejo. Postavljena je diagnoza in cilj je jasen. Sem optimist, da se bo stanje normaliziralo,” je včeraj na krajši novinarski konferenci po sestankih s sodniki novogoriškega in koprskega okrožja povedal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

Zaostankov je manj

Niz pogovorov s sodniki je začel na primorskih sodiščih, v Novi Gorici in Kopru. “V sedanjem trenutku lahko še temeljito izbolj-šamo delovanje vseh sodišč. Opažamo, da je čas, ki mine od prihoda zadeve na sodišče do takrat, ko jo sodnik vzame v roke, predolg,” je dejal Masleša in dodal, da na območju obeh primorskih okrožnih sodišč kar intenzivno rešujejo najstarejše zadeve.

Tudi sicer se je število zaostankov na slovenskih sodiščih bistveno zmanjšalo. Dejal je še, da pri delu sicer prihaja do napak, ki jih je treba priznati, vendar te napake na morejo biti podlaga za politični diskurz. “Glavna merila uspešnega sodišča in sodnika so postopkovna pravičnost, kvaliteta sodne odločbe ter sojenje v optimalnem in predvidljivem času,” pravi Masleša.

Učinki so že vidni

Prvi učinki reorganizacijskih ukrepov na območju koprskega okrožnega sodišča so že vidni, je poudarila začasna predsednica Darja Srabotič, zlasti na kazenskem in gospodarskem oddelku. K zmanjševanju števila nerešenih zadev so pripomogli sodniki iz Nove Gorice, Maribora in Murske Sobote, ki so se odzvali prošnji za pomoč. Okrožno sodišče v Novi Gorici je prevzelo v reševanje 68 pravdnih in kazenskih zadev, mariborsko sodišče 200 gospodarskih in 50 kazenskih, murskosoboško pa sto gospodarskih in 50 prav-dnih zadev.

Pred kratkim so za določen čas zaposlili 20 strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov in sodnih administratorjev. Ti sodnike razbremenjujejo nesodnih opravil. Z začetkom oktobra pa so v celotnem okrožju na okrajnih sodiščih uvedli enotne oddelke. Tako bo obremenjenost sodnikov enakomernejša, sodna praksa pa bolj enotna. Prihodnje leto naj bi se pri reševanju zadev približali časom, ki jih predvideva zaveza državljanom za izboljšanje stanja v sodstvu.

Energija in ideje

“Ko je prejšnji predsednik okrožnega sodišča odstopil, sem se odločila za sodnico Darjo Srabotič, ker sem videla veliko energije in idej v njej,” pa je povedala predsednica koprskega višjega sodišča Jožica Velkaverh. “Napredek je že viden, tudi vzdušje v kolektivu je bistveno boljše,” je dodala. Nadzor nad sodno upravo je namreč v pristojnosti višjega sodišča.

Povedala je, da na višjem sodišču v Kopru od leta 2011 rešujejo vse pritožbe v državi s področja zemljiške knjige. “Cilju informatizacije in specializacije se moramo še bolj približati. Slovenija je majhna,” je dejala, zato je nujno poenotenje postopkov.

Na vprašanje, zakaj niso predsednika okrožnega sodišča zamenjali že prej, je Velkaverhova odgovorila, da so skupaj z vrhovnim sodiščem spremljali dogajanje in pričakovali, da se bo stanje premaknilo. “Na koncu se je predsednik odločil, da se umakne, razlogov ni želel povedati,” je pojasnila. Odgovornost za stanje na sodišču ni bila le njegova, šlo je za splet okoliščin, med drugim je odšlo več sodnikov, ki jih niso nadomestili z novimi. SILVA KRIŽMAN