Dobil nagrado za nezakonito ukrepanje?

KOPER > Sodišče je najprej zaslišalo višjo sodnico Nado Škrjanec Milotič, ki je takrat bila pred leti v stečajnem postopku Hidra stečajna sodnica. Ob koncu stečajnega postopka je Branetu Goršetu namenila še nekoliko višjo nagrado, saj da je bil uspešen pri povečanju stečajne mase. V stečajno maso je po njegovi zaslugi prešlo veliko nepremičnin, ki v začetnih poročilih niso bile navedene kot del stečajne mase, je zapisala sodnica v sklep o nagradi upravitelju. Namenila mu je dobrih 99.000 evrov (oziroma z DDV nekaj več kot 119.000 evrov). Na sodišču je pojasnila, da je nagrada stečajnemu upravitelju nekakšen matematični izračun.

Parcela je bilo tvegano premoženje

Stečajno sodnico so zaslišali že v preiskavi, kjer je pojasnila postopek prodaje Hidra v stečaju banjaluški družbi RB Nekretnine. Povedala je, da je bilo iz zemljiške knjige jasno, da gre za družbeno lastnino v splošni rabi. Gorše ji je takrat rekel, da se s kupcem že dogovarjajo o tem, kako bi rešili status te nepremičnine in da se dogovarjajo z odvetnikom Francijem Matozom (ta je v tistem času zastopal Mestno občino Koper, kot pričo ga bodo predvidoma zaslišali jutri). Po njenih besedah so prodajali celotno pravno osebo, z vsemi tveganji in pričakovanji in dodala je, da se v cenitev sporne parcele stečajni senat ni spuščal. Je pa po njenem mnenju šlo za tvegano premoženje.

Sodnica Škrjanec Milotič je še povedala, da je bilo v prvih dveh letih stečaja Hidra narejeno malo in da ni zaupala v delo prejšnje stečajne upraviteljice, zato jo je razrešila in imenovala Goršeta.

Banjaluška družba RB Nekretnine je Hidro v stečaju kupila na dražbi marca leta 2008, skupaj s parcelo, ki leži v katastrski občini Bertoki (na območju koprskega pristanišča). Za Hidro v stečaju so odšteli štiri milijone evrov, parcelo na območju pristanišča pa je cenilec ocenil na 2,5 milijona evrov.

Odvetnik Gregor Simoniti, ki je zastopal banjaluško podjetje, je v preiskavi povedal, da je v zemljiški knjigi videl, da je parcela, ocenjena na 2,5 milijona evrov, opredeljena kot družbena lastnina v upravi Hidra. Šlo je še za staro oznako, iz časov družbene lastnine. Gorše naj bi mu zagotovil, da naj ne skrbi, da so vse nepremičnine v stečajni masi Hidra in da če ne bi bilo vse v redu, tega stečajni senat ne bi odobril.

Prvo dražbo so nato preložili zaradi neke formalnosti pri objavi oglasa na oglasni deski sodišča, na drugo pa je prišel v imenu RB Nekretnine sam, drugih dražiteljev ni bilo. A nepremičnine nato niso mogli vpisati v zemljiško knjigo, ker je šlo za javno dobro. Gorše mu je odgovoril, da bo moral to urediti z občino Koper. Sestali so se z odvetnikom Matozom, ki pa o tem ni nič vedel, je povedal Simoniti. Matoz naj bi resno podvomil, da bi bila občina pripravljena to parcelo izločiti iz javnega dobra (medtem je namreč občina izdala odločbo, da gre za grajeno javno dobro v lasti MOK).

Čudna praksa

Simoniti se je odpravil na zemljiško knjigo, kjer je dobil tudi podatek, da je Gorše že leto pred tem poskušal Hidro v stečaju vpisati na to parcelo, pa so mu pojasnili, da to ne more in je predlog umaknil. Nato je odvetnik Simoniti od sodišča terjal listino, s katero bi se lahko vpisali v zemljiško knjigo, a je ni dobil. Našel pa je sklep o odmeri nagrade za stečajnega upravitelja, ki se je povečala, ker je našel nepremičnine, ki jih prej ni bilo, kar se mu je zdelo čudno, še posebej glede na podatke, ki jih je dobil v zemljiški knjigi. “Kako se je nagrada lahko povečala za nezakonito ukrepanje,” se je spraševal. Primer so nato prijavili protikorupcijski komisiji.

Na vprašanja, kako to, da pred nakupom ni zahteval trdnejših zagotovil, pa je odgovoril, da je zaupal sodišču. “Prepričan sem bil, da sodišče ne bi prodajalo tega, kar ne bi smelo biti v stečajni masi,” je še dejal odvetnik Simoniti. Nihče ga ni opozoril, da bi utegnilo biti kaj narobe, da prodajajo tvegano premoženje, je poudaril odvetnik tudi na včerajšnjem zaslišanju. Gorše mu je navrgel, da bi moral preveriti, tako pa kot pooblaščenec kupca ni nič vprašal. Obtoženi je še dodal, da kot stečajni upravitelj ni bil dolžan nikogar na nič opozarjati. SP