Dokazni postopek v zadevi Balkanski bojevnik se še ni začel

Kronika
, posodobljeno:

Pričakovano izvajanje dokaznega postopka v zadevi Balkanski bojevnik se danes ni začelo. Obramba je že v začetku obravnave opozorila na manjkajoče odredbe italijanskih varnostnih organov, tožilstvo pa je pojasnilo, da kopije odredb ima. Sodišče je zato tožilstvu naložilo, da te kopije tudi posreduje.

Dokazni postopek v zadevi Balkanski bojevnik se kljub drugačnim pričakovanjem še ni začel.
Dokazni postopek v zadevi Balkanski bojevnik se kljub drugačnim pričakovanjem še ni začel.STA

LJUBLJANA> Predsednik senata Gorazd Fabjančič je na prejšnji obravnavi napovedal, da bodo brali odredbe italijanskih varnostnih organov, vendar je odvetnik Luka Zajc, zagovornik prvoobtoženega Dragana Tošića, opozoril, da v spisu ni nobenih sodnih odredb, ki bi dovoljevale prisluhe. Drugi Tošićev zagovornik Marko Bošnjak je dodal, da je pri predvajanju dokaza pomembno, da se ve, od kod izvira.

Tehnične težave z zgoščenkami

Fabjančič je pojasnil, da je tožilstvo zgoščenke, na katerih so kopije odredb, v spis dalo 9. maja, torej dan pred začetkom sojenja. Zagovornik obtoženega Boštjana Kopčiča, Gorazd Fišer je odvrnil, da morajo biti dan pred sojenjem vsi dokazi že vloženi.

Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar je obrambi razložila, da je tožilstvo že v fazi preiskave italijanske pravosodne organe zaprosilo za določeno dokumentacijo. Del dokumentacije so dobili že takrat, del pa kasneje. Tako so komaj 5. maja dobili pet zgoščenk, na katerih so tudi kopije sodnih odredb. Je pa pojasnila, da so z zgoščenkami, na katerih so uradni dokumenti, tehnične težave, trenutno so prek zgoščenk dostopni le neformalni dokumenti.

Obramba nezadovoljna z zgoščenkami

Obramba s tem ni bila zadovoljna in je nadaljevala, da bi morale biti odredbe na uradnih listinah in ne na zgoščenkah, saj je mogoče dokumente tudi naknadno sestaviti. Zanje zato zgoščenke niso zadosten dokaz o obstoju sodnih odredb. Tožilka pa meni, da je elektronska komunikacija danes že toliko v uporabi, da “ne vidi nobene težave”.

Predsednik senata je po kratki prekinitvi odločil, da mora tožilstvo do srede posredovati kopije odredb italijanskega sodišča glede izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, v najkrajšem času pa tudi njihove prevode. Današnjo glavno obravnavo je zato prekinil, nadaljevala pa se bo prihodnji četrtek.

Leto dni od aretacije

Sicer pa bo prav to sredo minilo leto dni od odmevne policijske akcije. Policisti so 25. maja lani prijeli Dragana Tošića, ki naj bi vodil slovenski del narkokartela tako imenovanega kralja kokaina Darka Šarića, ter še 13 njegovih domnevnih sodelavcev. Po končanih zaslišanjih pred preiskovalnimi sodniki je devet osumljenih končalo v priporu, trije pa v hišnem priporu. Vsi so danes še vedno priprti. Obtožbo je tožilstvo vložilo 23. novembra lani, pravnomočna pa je postala 25. marca.

Poleg Tošića na zatožni klopi sedijo še brata Mirzet in Miralem Lucević, Boštjan Kopčič, Dragan Beljkaš, Anes Selman, Peter Khermayer, Sandra Udrih, Đemajli Manđuka, Robert Šabič, Jakob Remškar, Valter Abramovič, Tadej Poljak, Marko Bublič, Dejan Zupan, Suzana Remškar in Zdenka Kondić.

STA