Drevo ublaži trd pristanek
Od leta 2007 tolminski gorski reševalci najpogosteje rešujejo padalce, ki se jim pristanek ponesreči. Še najmanj poškodb je v primerih, ko treščijo v krošnjo drevesa. Letos so tolminske gorske reševalce že 56-krat poklicali na pomoč pri reševanju padalcev.
GABRJE > Kako poteka reševanje padalca in padala iz krošnje drevesa, so pred dnevi prikazali v kampu pod Gabrjami, ki je specializiran za goste-padalce in kjer je običajno tudi logistični center ob številnih padalskih tekmah.
Še najboljše je drevo
V krošnji drevesa je vpet v padalo obtičal “ponesrečenec”, ki ga je bilo treba spraviti na trdna tla. “Če se pristanek že ponesreči, je še najbolje, če padalec trešči v drevo, saj veje ublažijo udarec,” je povedal reševalec Simon Čopi, ki je komentiral potek vaje. Ker v tovrstnih nesrečah, kot rečeno, običajno ni hudih poškodb, padalec lahko pri spustu z drevesa tudi sam sodeluje in pomaga. “Najlažji in najmanj zamudni del je spravljanje padalca na tla. Sodeluje ekipa treh ali štirih reševalcev. Eden od njih se s pomočjo vrvne tehnike in tako imenovanega grilona, ki pomaga pri vzpenjanju po deblu, povzpne do ponesrečenca, ostali reševalci ga varujejo. Ponesrečenca s pomočjo vitla dvignejo iz padalskega sedeža in ga po vrvi spustijo na tla. Reševanje običajno ne traja več kot 30 minut. Več časa oziroma kar debelo uro pa izmotavamo iz vejevja padalo,” pojasnjuje vodja postaje GRS Žarko Trušnovec.
Se pa lahko pri reševanju z drevesa tudi zaplete. Zlasti je nevarno, ko padalec obvisi daleč proč od debla na vejevju. V teh primerih obstaja nevarnost zdrsa. Reševalci si pomagajo tako, da splezajo na sosednje drevo in kolikor hitro je mogoče ponesrečenca zavarujejo z vrvno tehniko.
Počakati na reševalce!
Kot pravi Trušnovec, posvečajo vse več pozornosti preventivnemu delu s padalci. “Prihajamo na padalske tekme in ljudem razlagamo, kako naj se obnašajo v primeru nesreče, koga naj kličejo. Zabičamo jim, naj se sami ne izmotavajo z dreves, ker lahko padejo. Ker padalci običajno niso planinci, jim tudi odsvetujemo spust po neznanem terenu s hribov v dolino. Se je že zgodilo, da so se takrat ponesrečili, zaplezali ali pa zatavali,” pojasnjuje Trušnovec. Ugotavlja, da je med padalskimi nesrečami vse več hujših poškodb, od vseh že tretjina.
Največji problem je iskanje lokacije ponesrečenca. Reševalci si želijo, da bi jih padalci, ki ponesrečeno pristanejo, vendar ob tem niso hudo poškodovani, poklicali in jim vsaj okvirno povedali, kje so. “Se pa dogaja, da očividci sporočijo, da je padalec strmoglavil, padalec pa, tudi če bi lahko, ne pokliče. Tako se obnašajo zlasti padalci iz nekdanjih vzhodnih držav. Bojijo se, da jim bomo reševanje zaračunali, kar se dogaja v nekaterih drugih državah,” težave razkriva Trušnovec.
Pokrivajo največji teren
Postaja GRS Tolmin je odgovorna za reševanje na največjem terenu v Sloveniji, od Kobariškega pa vse do Vipavske doline. Na tem območju je 70 odstotkov vseh startov jadralnih padalcev. Ker se njihovo število povečuje, je tudi nesreč vse več. Največ ponesrečencev je tujcev. Reševalec Davorin Žagar skupaj s kolegi ugotavlja, da najbrž zato, ker pridejo od daleč in na vsak način želijo leteti v svetovno znani dolini, četudi vremenske razmere niso idealne.
Sicer pa so reševalce iz GRS Tolmin letos do septembra klicali v 87 intervencij, od tega je bilo enajst iskalnih akcij in 76 reševalnih. Vpletenih je bilo 91 ljudi, 13 je bilo laže poškodovanih, 25 huje, žal se jih je sedem smrtno ponesrečilo. Slovak, ki je zataval na Matajurju, je še vedno pogrešan.
Največ nesreč, kar 56, se je zgodilo padalcem in zmajarjem. Reševalci pričakujejo, da se bo z jesenjo stanje umirilo, bo pa zagotovo več gorskih nesreč, ki jih je bilo doslej 19. Zgodile so se tudi štiri delovne nesreče in dve na vodi. Helikopter je priletel na pomoč v 24 primerih. Med ponesrečenci je bilo 36 Slovencev in 55 tujcev, največ iz Poljske (12). Med ponesrečenci so bili tudi Nemci, Italijani, Čehi, Avstrijci, Slovaki, državljani BiH, Britanci, Nizozemci, Madžari in po en državljan Francije, Romunije in Izraela.
NEVA BLAZETIČ
