Družina Batagelj bo še iskala pravico

NOVA GORICA> Decembra 2006 so Franja Batagelja pripeljali v šempetrsko bolnišnico z napotno diagnozo dežurne zdravnice Tatjane Lukner iz novogoriškega zdravstvenega doma, ki je sumila disekcijo aorte. Sprejel ga je zdravnik specializant Andrej Bartolič, tega dne pa je bil glavni dežurni zdravnik Silvan Saksida, do avgusta tudi direktor bolnišnice. Ob sprejemu pacienta niso ravnali v skladu z napotno diagnozo, ki jo je kasnejša obdukcija potrdila, ampak so Franju Batagelju postavili svojo diagnozo in ob nastopu smrti kot vzrok razglasili pljučno embolijo.

Javno opravičilo bi bilo dovolj

Družina pokojnega Franja Batagelja si je od smrti moža in očeta želela le eno - javno opravičilo in priznanje krivde zaradi malomarnega ravnanja zdravnika Silvana Sakside. Po dveh letih internih dogovorov, razprav z bolnišnico in skorajšnjega razpleta v korist oškodovane družine so se dogovorili izneverili, Batageljevi pa so nato vložili dve tožbi, civilno in kazensko. Obtožnica zoper zd, ki jo krivijo smrti Franja Batagelja zaradi malomarnosti, še ni pravnomočna, civilno tožbo pa je sodišče pred kratkim zavrnilo. Svojci pokojnika napovedujejo pritožbo na višje sodišče, saj naj bi bile ugotovitve sodnice Silvane Pavlin Kuščer v nasprotju z dokazi izvedenskih mnenj.

Oškodovanci zatrjujejo, da bi morali v bolnišnici urgentno pristopiti k pacientu, ga ustrezno preiskati ter s CT preiskavo ugotoviti diagnozo. Franja Batagelja bi morali stabilizirati z nižanjem pritiska in frekvenco utripa, s čimer bi razbremenili aorto in pridobili na času. Poklicati bi morali reševalno vozilo ter ga prepeljati v ljubljanski klinični center, ker v domači bolnišnici tovrstnih posegov na srcu ne izvajajo.

Izvedenci so ocenili, da bi bila možnost preživetja v takem primeru med 75 in 85 odstotki. Po štirih urah čakanja pacienta na hodniku bolnišnice je nastopil obstruktivni šok, čigar vzroka niso odkrivali, dali so mu le trombolitike, ki so bili v nasprotju z napotno diagnozo. Ti naj bi še pospešili nastop smrti. Zaradi tamponade srca pa je nato hitro umrl.

Nasprotujoče si navedbe sodišča in izvedencev

V sodbi se sodišče sklicuje na slabe vremenske razmere tega dne, zaradi česar pacienta ne bi mogli odpeljati v ljubljanski klinični center na operacijo srca, ob tem pa so navedli še slabše fizično stanje pacienta, ki prevoza morda ne bi preživel.

Svojci pokojnika zatrjujejo, da je bil tedaj 67-letni Franjo Batagelj vitalen in v zelo dobri telesni pripravljenosti ter bi bil zagotovo kos operaciji. Tudi zdravniki, ki so ga sprejeli v bolnišnici, so kot vzrok kasnejšega ukrepanja navedli, da ni bil življenjsko ogrožen in je bil v dobrem stanju, zato zanj niso odredili dodatnih preiskav.

“Zdravili so ga na pamet na podlagi domneve, da gre za masovno pljučno embolijo,” se spominja najstarejši pokojnikov sin Oliver. “Ves čas sodnih procesov smo zahtevali sodnega izvedenca iz vrst kirurgov internistov, ker je v očetovem primeru šlo za napako v diagnostiki. Sodišče pa našim zahtevam ni ugodilo in je kot pričo zaslišalo srčnega kirurga, ki bi bil bolj primeren za odkrivanje morebitnih napak pri operaciji srca, do katere pa pri mojem očetu sploh ni prišlo,” dodaja.

Meni tudi, da 9. decembra 2006 čas ni bil omejitev, če bi zdravstveno osebje ravnalo prav, ne pa popolnoma v nasprotju z diagnozo. “Pričakoval sem, da bo sodnica v takem primeru imela neodvisno mnenje in ravnala v skladu z zakonodajo. Brez utemeljitve je presodila, da ni vzročne povezave, čeprav dejstva jasno kažejo povsem nasprotno. Še vedno verjamem v sodni sistem in da bosta na višji ravni obravnava ter presoja ustrezni,” je odločen Oliver Batagelj.

ANA CUKIJATI