Država je po enem letu priznala napako
Le prerazporeditev dvanajstih ljudi iz drugih služb obrambnega ministrstva in vojske, ki državo ne bodo stali nič več, je bilo potrebnih za ohranitev 24-urnega delovanja vseh 13 centrov za obveščanje v državi. S to rešitvijo bo država septembra znova uvedla nočne izmene v šestih centrih, kjer so jih ukinili (tudi v Postojni), in po letu dni opozoril reševalcev, gasilcev in javnosti posredno priznala, da je bila njihova ukinitev napaka.
LJUBLJANA > Da bo vseh 13 regijskih centrov za obveščanje po državi delalo tako, kot pred ukinitvijo nočnih izmen, je sedanji obrambni minister Roman Jakič napovedal še pred prevzemom ministrstva, na zaslišanju pred odborom za obrambo. Očitno je že takrat poznal rezultate analize, ki so sledili ukinitvam nočnih izmen v regijskih centrih Novo mesto, Slovenj Gradec, Trbovlje, Murska Sobota, Ptuj in Postojna.
Večjih napak zaradi nočnih izmen v Kopru ni bilo; odmevala je le tista konec lanskega julija, ko je operativec na požar v Senožeče poslal sežanske gasilce, ne pa senožejskih. Gorelo pa je dobrih sto metrov od gasilskega doma v Senožečah. V centru za obveščanje so pojasnili, da se je operater zmotil zaradi novega računalniškega programa in ne zaradi nepoznavanja terena. Napako je popravil v manj kot minuti. Večje napake so se dogajale drugod po državi, še največ težav naj bi imeli Štajerci z razumevanjem prekmurske govorice.
In kaj je pokazala analiza? Z ukinitvijo nočnih izmen v omenjenih šestih centrih za obveščanje je država prihranila pičlih 26.000 evrov, čeprav je uprava za zaščito in reševanje še konec lanskega leta trdila, da bodo s takšnim delom prihranili kar 265.000 evrov. Kot izhaja iz analize, je uprava prihranila 46.000 z nadurami, 13.000 z dodatki za nočno delo in 33.000 evrov z odpovedjo pogodb sedmim operaterjem.
Obenem pa so imeli z novim načinom dela dobrih 66.000 evrov dodatnih stroškov, kot so dodatek za stalno pripravljenost (17.700), preusmeritve pozivnikov (16.300), programiranje central (13.300), preusmeritev siren (8.300), najem dodatnega radijskega omrežja (7.400) …
Poleg tega na ministrstvu zdaj odkrito priznavajo, da je bilo po ukinitvi šestih nočnih izmen med strokovno in laično javnostjo ter pripadniki reševalnih služb veliko nezadovoljstva, pritožb in pobud za vrnitev v prejšnje stanje. Dodajajo, da so se morali operaterji na hitro usposobiti za delovanje na neznanem ozemlju in se voziti na delo v oddaljene kraje. Analiza je sicer pokazala, da so tudi brez šestih nočnih izmen regijski centri delovali učinkovito: 90 odstotkov vseh klicev so sprejeli v 10,47 sekunde, pred ukinitvijo pa le 13 stotink hitreje.
Ukinili “nadstandard”
Nočne izmene v šestih regijskih centrih za obveščanje so lani poleti ukinili zato, ker naj bi ugotovili, da v teh centrih ponoči sprejemajo malo klicev. Na obrambnem ministrstvu so do konca lanskega leta celo odkrito govorili o nadstandardu, ki naj bi ga v primerjavi z drugimi državami imela Slovenija s 13 centri za obveščanje. Zato so si “prizadevali, da bi centre združili na tak način, da bi bil finančno vzdržen, hkrati pa bodo centri še vedno učinkovito opravljali svoje poslanstvo.”
Manjše število nočnih klicev v šestih centrih je bil uradni razlog, neuradno pa naj bi bil edini razlog za ukrep pomanjkanje operativcev. Po odhodu nekaterih v pokoj in prepovedi novega zaposlovanja v javno upravo je za 24-urno delo v vseh 13 centrih preprosto zmanjkalo operativcev. Na Primorskem je bil na udaru center v Postojni, od koder hodijo operativci od 1. julija lani ponoči v službo v Koper.
Gasilci uporabljali svoje telefone
Na območju, ki ga pokriva postojnski center, so kmalu po ukinitvi nočnih izmen v Postojni na lastni koži občutili slabosti komuniciranja s Koprom. S postojnskim centrom so bili gasilci povezani prek lokalne radijske povezave, s koprskim pa ta povezava ni delovala, zato so morali gasilci z operaterji v Kopru pogosto komunicirati prek svojih zasebnih telefonov. Gasilci so opozarjali, da je območje, ki ga pokrivata centra v Kopru in Postojni, preveliko, da bi ga lahko ponoči na telefonu obvladala le dva operativca. Motnje so začeli opažati tudi postojnski zdravstveni reševalci.
Kljub opozorilom iz Postojne in drugih krajev, ki so jim ukinili nočne izmene v centrih za obveščanje, se je do konca lanskega leta zdelo, da bo oblast vztrajala do dokončne ukinitve ne samo nočnih izmen v teh centrih, ampak tudi samih centrov. V strokovni javnosti je konec leta zaokrožila informacija, da naj bi 13 regijskih centrov za obveščanje, osem policijskih operativno komunikacijskih centrov in številne dežurne službe zdravstvenih reševalcev po novem združili v skupne dežurne centre. Po nekaterih informacijah naj bi jih bilo šest, po drugih pa osem.
Skriti predlog
Čeprav se je ta ideja zaradi občutljivosti informacij, ki jih obravnava predvsem policija, zdela utopična, so z obrambnega ministrstva do konca lanskega leta še vedno trdili, da je medresorska skupina predlog racionalizacije posredovala v medresorsko usklajevanje in da ga bo kmalu obravnavala vlada. Od takrat do padca vlade in nastopa novega ministra pa se ni zgodilo nič; javnost ni nikoli izvedela, ali je vlada obravnavala predlog, še manj pa, kakšno racionalizacijo je medresorska komisija predlagala.
Pod novim ministrom so se očitno spremenila izhodišča in s 1. septembrom bo vseh 13 regijskih centrov po državi začelo znova delati 24 ur dnevno. Na ministrstvu so zdaj jasno priznali, da 24-urnega delovanja vseh centrov lani niso mogli zagotoviti, ker niso imeli dovolj operaterjev. Zdaj naj bi znotraj uprave za zaščito in reševanje, upravnega dela obrambnega ministrstva in vojske našli dvanajst ljudi, ki jih bodo prerazporedili v centre za obveščanje. Z njimi naj bi znova lahko organizirali tudi nočno delo na šestih centrih, kjer ga je prejšnja vlada ukinila. DANIJEL CEK