Državna pomoč Adrii Airways pod drobnogledom EU

BRUSELJ> Komisija namreč dvomi, da so bili ukrepi odobreni pod tržnimi pogoji. V Bruslju bodo najprej proučili, ali kateri od preiskovanih ukrepov glede na pravila v uniji pomenijo državno pomoč, ki je letalskemu prevozniku zagotovila gospodarsko prednost pred tekmeci na notranjem trgu EU.

Če bo odgovor pritrdilen, bodo v komisiji v drugem koraku proučili, ali so ukrepi združljivi s pravili EU o državni pomoči, ki dovoljujejo nekatere vrste pomoči.

V Bruslju so pod lupo med drugim vzeli štiri dokapitalizacije Adrie Airways v letih 2007, 2009, 2010 in zadnjo leta 2011. Vse skupaj so te dokapitalizacije znašale okoli 85,5 milijona evrov in so jih izvedli bodisi država sama bodisi državna PDP oziroma Kapitalska družba (Kad).

Pridobili več kot 50-odstotni lastninski delež

Dokapitalizaciji v letih 2007 in 2009 v skupni višini nekaj nad 13 milijonov evrov je skoraj v celoti vpisal Kad. Dokapitalizacijo leta 2010 v višini 2,5 milijona evrov je v 80-odstotnem deležu financirala PDP, preostanek pa turistični agenciji Kompas in Palma.

Lani pa je država Adrio Airways dokapitalizirala z denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov, medtem ko so banke, vključno z večinsko državno Novo Ljubljansko banko, za 19,7 milijona evrov terjatev preoblikovale v kapital.

Komisija izpostavlja še, da sta PDP in upravljavec ljubljanskega letališča Aerodrom Ljubljana v večinski državni lasti med oktobrom 2010 in marcem 2011 z dokapitalizacijami in pretvorbo terjatev v lastniški delež pridobila 52,3-odstotni oziroma 47,7-odstotni delež hčerinske družbe Adria Airways Tehnika.

Adria Airways: odločitev je bila pričakovana

V Adrii Airways so v odzivu na novico iz Bruslja zapisali, da je bila današnja odločitev zanje pričakovana, saj so bili v zadnjem času glede tega vprašanja v rednem stiku s predstavniki komisije in države. V slovenskem letalskem prevozniku ob tem izražajo interes, da se dokaže, da so bili vsi dosedanji ukrepi izpeljani skladno z veljavno zakonodajo.

V Adrii sicer menijo, da dokapitalizacije med letoma 2007 in 2011 ter prodaja delnic Adrie Airways Tehnika ne predstavljajo državne pomoči, saj so vse investicije izpolnjevale kriterije načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

Državne intervencije v gospodarskih družbah se namreč ne štejejo za državno pomoč v smislu pravil EU, če so izpeljane pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za zasebne igralce na trgu, delujoče v skladu s tržnimi pogoji.

Če se načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu ne upošteva, se takšen javni poseg šteje za državno pomoč, ker je upravičencu zagotovila gospodarsko prednost, ki je njegovi tekmeci niso imeli. A evropska pravila dovoljujejo nekatere vrste državne pomoči.

Adria kot Elan?

Če bo komisija ugotovila, da je šlo pri državnih ukrepih za Adrio za nedovoljeno državno pomoč, se lahko zgodi podobno, kot se je nedavno v primeru Elana.

Lastniki Elana, med katerimi je bila največja država, in sicer preko Kada - zdaj je Kadov delež v lasti agencije za upravljanje kapitalskih naložb - in družbe DSU, so leta 2008 dokapitalizirali Elan.

Evropska komisija je na podlagi pritožbe Elanovega tekmeca ocenila, da je šlo za nedovoljeno državno pomoč, zato od Elana zahteva, da vrne 10 milijonov evrov z naslova dokapitalizacije državi. Vlada se je sicer danes odločila, da bo zoper odločbo Evropske komisije na Splošno sodišče v Luxembourgu vložila tožbo.

V primeru Elana so sicer od začetka preiskave do odločitve Evropske komisije minili dve leti in štirje meseci, kar pomeni, da bo treba na odločitev Bruslja v tem primeru najverjetneje počakati še kar nekaj časa.

V Adrii zagotavljajo, da bodo v celotnem postopku preiskave, za katerega ocenjujejo, da bo trajal več kot eno leto, nudili neomejeno pomoč in podporo vpletenim s ciljem dokazati upravičenost ukrepov, ki so predmet preiskave.

STA