Dve pravni resnici o romunskih poslih

KOPER >“Za dokapitalizacijo ni bilo potrebno soglasje nadzornega sveta. Zakaj? Ker znesek ni presegal pet odstotkov osnovnega kapitala in ker je bila ta dokapitalizacija le del celotne naložbe v Romuniji,” je včeraj povedala Kaja Špiler, pravnica nekdanje Časarjeve uprave Luke Koper. Če Luka takrat ne bi dokapitalizirala podjetja SC Trade Trans Terminal s finančno injekcijo 1,3 milijona evrov, ne bi v njem ohranila 25-odstotnega deleža in bi bi bila slab gospodar, je še prepričana.

Čeprav so se člani bivše uprave Robert Časar, Marjan Babič, Aldo Babič in Boris Marzi po njenem s tem izkazali kot dobri gospodarji, jih je ta odločitev pripeljala na zatožno klop. Nanjo so včeraj sedli vsi štirje. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja ali zaupanja, ker so januarja 2009 potrdili dokapitalizacijo dveh hčerinskih družb v Romuniji brez soglasja nadzornikov. 1,5 milijona evrov je koprska Luka družbi Railport Arad tudi nakazala, plačilo 1,3 milijona evrov družbi SC Trade Trans Terminal pa je dobre štiri mesece kasneje preprečilo sodišče. Nekaj dni kasneje so Časarja in Alda Babiča krivdno razrešili.

Enkrat soglasje, drugič ne

Špilerjeva je včeraj povedala, da se je o nujnosti soglasja nadzornikov za dokapitalizaciji pogovarjala tudi z vodjo pravne službe Luke Mitjo Blažičem in pravnikom Borisom Jermanom. “Ne eden ne drugi nista izrazito nasprotovala stališču, da soglasje ni potrebno,” je povedala. Na vprašanje sodnice Tatjane Pavlovec, ali jo je luška finančnica Tatjana Šavle Čok opozorila, da je za dokapitalizacijo potrebno soglasje nadzornikov, je odgovorila, da se ne spominja. “Vendar ne razumem, kako bi ona meni dajala taka opozorila. To je tako, kot da bi jaz sodnici zdaj svetovala, kako naj razsoja,” je dodala.

“Jem veliko česna, ampak tako natančno se pa stvari ne spomnim,” je odgovorila na vprašanje Marzijevega odvetnika Marka Kosmača, kako je uprava odločila na neki seji. Na vprašanje tožilke Barbare Milič Rožman je potrdila, da je upravi svetovala, da soglasje nadzornikov za dokapitalizacijo 1,3 milijona evrov ni potrebno. “Zakaj pa je uprava iskala soglasje za dokapitalizacijo Adria terminali za 1,5 milijona?” jo je vprašala tožilka. “Ne vem,” je odgovorila.

Finančnice so spraševale

Na koncu ni hotela povedati, kateri član uprave ji je nekoč rekel, da ni bil seznanjen z neko zadevo. “Trdim, da se pred nikomer ni ničesar skrivalo. Če je hotel kdo kaj vedeti, je to lahko izvedel,” je namesto imena tega človeka hitela pojasnjevati. “Ja, ampak kdo vam je to rekel,” je vztrajala tožilka. “Kar bom povedala, bo bolelo. Bil je Marzi in to je tudi naokrog govoril,” je končno dejala.

Pred senat je nato stopil pravnik luške pravne službe Boris Jerman, ki je povedal, da je bila prva dokapitalizacija (1,5 milijona za družbo Railport) najprej nakazana kot posojilo tej družbi, nato pa se je posojilo spremenilo v lastniški delež. Pred drugo dokapitalizacijo pa je k njemu najprej prišla Tatjana Šavle Čok, kateri je pojasnil, da uprava za to potrebuje soglasje nadzornikov. Ko ga je za mnenje prosila še vodja finančne službe Mojca Černe Pucer, pa je takšno mnenje tudi napisal.

Luko rešili zadnji trenutek?

“O tem govori 18. člen statuta Luke. V 15. točki tega člena res piše, da soglasje ni potrebno, če naložba ne presega pet odstotkov osnovnega kapitala, vendar pa je v 13. točki jasno določeno, da je soglasje potrebno pri vsaki kapitalski udeležbi doma ali v tujini,” je razložil Jerman in dodal, da bi bila uprava Luke s takšnim soglasjem “pokrita”. “Sklep uprave pravno ni problematičen. Uprava lahko sklene karkoli, če pa za to potrebuje soglasje nadzornega sveta, ga mora dobiti,” je pristavil.

S takim mnenjem se je po njegovem spominu strinjal tudi vodja pravne službe Blažič. Špilerjeva do njega s tem vprašanjem ni nikoli prišla. Černe Pucerjeva pa je prišla zato, ker se v finančni službi niso strinjali z nakazilom 1,3 milijona evrov v Romunijo. Na predlog tožilstva je sodišče ustavilo nakazilo. Po neuradnih informacijah naj bi v finančni službi ob ukazu za nakazilo zavladala prava panika, saj naj bi Luki zmanjkovalo denarja za tekoče poslovanje.

“Soglasje v vsakem primeru”

Jerman je nato še pojasnil, da bi morala uprava dobiti soglasje nadzornikov tudi v primeru, če bi se odločila, da podjetja v Romuniji ne bo dokapitalizirala. “Oboje pomeni spremembo deleža kapitala,” je razložil. “Bi Luka potem dobila enako višino dobička od romunskega podjetja, če bi dokapitalizirala ali ne?” je vprašal Kosmač. “Seveda ne. Z manjšim deležem bi dobila manj,” je pojasnil Jerman. “Pa kaj to sprašujete, to je jasno vsakomur,” je “zasliševanje” luškega pravnika prekinila sodnica Tatjana Pavlovec. “Sprašujem zato, ker tožilstvo trdi, da je uprava s tem dejanjem oškodovala Luko ...” je dejal Kosmač.

Sicer pa je sodnica Pavlovec včeraj prebrala tudi takratni luški statut in poslovnik ter zapisnike sej nadzornega sveta in uprave. Pričal je tudi vodja luške službe za odnose z javnostmi Sebastijan Šik, ki se je spomnil, da so bili nadzorniki seznanjeni z naložbo v Romuniji, dokapitalizacija pa je bila po njegovem opisana v poslovnem načrtu. Ni pa se spomnil seje, na kateri naj nadzorniki ne bi hoteli govoriti o dokapitalizaciji.

Sojenje se bo z zasliševanjem prič nadaljevalo čez slab mesec. DANIJEL CEK