Fišer odredil nadzor nad specializiranim tožilstvom
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je uvedel nadzor nad odločanjem Specializiranega državnega tožilstva v primeru Hilde Tovšak. Samega odločanja pa po sestanku z ministrom Senkom Pličaničem ni želel komentirati, saj so tožilci pri odločanju samostojni. Minister je napovedal, da bo službeni nadzor najverjetneje razširil tudi na sodstvo.
LJUBLJANA> Po sestanku je Zvonko Fišer povedal, da se je za nadzor nad delom specializiranega tožilstva odločil še pred ministrovim pozivom. Želja ministra po njegovih besedah je, da bi tožilstvo odgovor pripravilo do 30. maja, pri čemer Fišer računa, da bo to izvedljivo.
Senko Pličanič je po sestanku povedal, da bo najprej počakaj na odgovor tožilstva, nato pa se bo odločal, kako naprej. Se bo pa, kot je napovedal, zelo verjetno odločil za razširitev službenega nadzora tudi na sodstvo. Če bi namreč sodišče hitreje odločilo o tem, na kakšen način bo Tovšakova prestajala zaporno kazen v primeru Čista lopata, do tega položaja mogoče ne bi prišlo, je dejal. Tovšakova je namreč podala prošnjo za alternativno prestajanje kazni. Fišer je v izjavi za medije po sestanku še dejal, da ne razmišlja o odstopu, h kateremu je njega in vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana danes pozval tudi nekdanji notranji minister Vinko Gorenak.
Okrožno sodišče v Ljubljani naj bi za nekdanjo prvo damo Vegrada Hildo Tovšak, Boruta Farčnika in Tomaža Žiberta, ki so bili v zadevi Čista lopata obsojeni na zapor, izdalo poziv na prestajanje zaporne kazni, poroča spletni portal 24ur.com. Vsi trije so zaprosili, da se jim zaporno kazen nadomesti z opravljanjem dela v družbeno korist. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za 24ur.com pojasnili, da sodbe v omenjeni zadevi še niso prejeli vsi izmed sedmerice obsojenih v zadevi Čista lopata, čeprav je bila sodba ljubljanskega višjega sodišča izrečena že 21. marca. Sodba tako še ni bila vročena Ivanu Zidarju, Dušanu Černigoju, Ivanu Demšarju in Srečku Gabriču, so jo pa že prejeli njihovi zagovorniki. STA še čaka pojasnila sodišča, ali to pomeni, da je sodni senat zavrnil predlog sedmerice obsojenih za izvršitev zaporne kazni z alternativnimi oblikami.
Masleša odredil pregled poslovanja na ljubljanskem in mariborskem višjem sodišču
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je v zvezi s primerom Hilde Tovšak na Višje sodišče v Ljubljani in na Višje sodišče v Mariboru naslovil zahtevi za pregled poslovanja. Poročilo pričakuje do ponedeljka.
Na vrhovnem sodišču so še navedli, da je Masleša od Višjega sodišča v Ljubljani zahteval pregled poslovanja v postopku izvršitve kazni, izrečene Hildi Tovšak v kazenski zadevi Čista lopata. V tem primeru je bila 21. marca pravnomočno obsojena na leto in dva meseca zaporne kazni.
Na Višje sodišče v Mariboru pa je naslovil zahtevo za pregled poslovanja v postopku odločanja o ponovni odreditvi pripora Hildi Tovšak v primeru delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, ki se zoper njo vodi zaradi treh kaznivih dejanj neupravičenega dajanja daril.
“Obe zahtevi se nanašata na pregled poslovanja v postopkih z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva,” so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Tovšakovo iščejo tudi izven Slovenije
Mariborsko okrožno sodišče je v petek odpravilo pripor zoper Hildo Tovšak in soobtoženega Aleša Pangerca, a je dan kasneje za oba osumljenca znova odredilo pripor. Pangerc je že v priporu, medtem ko nekdanjo direktorico Vegrada še vedno iščejo, od ponedeljka z mednarodno tiralico tudi izven Slovenije. Njen zagovornik Boris Kanduti je danes povedal, da s svojo stranko še ni uspel priti v stik, nazadnje sta govorila v soboto in nedeljo.
Po navedbah mariborskega sodišča so zoper Tovšakovo in Pangerca v petek pripor odpravili po uradni dolžnosti, ker je Specializirano državno tožilstvo pred časom spremenilo zahtevo za preiskavo. Zoper Tovšakovo je bil pripor namreč odrejen zaradi očitkov treh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril v znani zadevi glede delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Za to kaznivo dejanje je po prvem odstavku 242. člena kazenskega zakonika zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.
Med postopkom je tožilstvo prekvalificiralo zahtevo za preiskavo, tako da je Tovšakovi očitalo storitev kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 242. člena kazenskega zakonika. Za takšna kazniva dejanja je predpisana zaporna kazen do treh let.
Pličanič: očitno je šlo nekaj narobe
Če bi bila nova zahteva za pripor vložena prej ali če bi Tovšakova že prestajala kazen, ki ji je bila v drugih postopkih na sodišču že naložena, na prostost sploh ne bi prišla, so v teh dneh poudarjali mediji.
Pličaniča je novica, “da se išče Hilda Tovšak”, presenetila. Ocenil je, da je “očitno šlo nekaj narobe”. V medijih je pojasnil, da kot minister za pravosodje nima neposrednih pristojnosti, na podlagi katerih bi lahko ukrepal v konkretnih zadevah, ki jih vodijo posamezni tožilci ali v katerih sodijo sodniki. “Imam del odgovornosti, največje pa ima državno tožilstvo samo, zato da deluje zakonito, učinkovito in brez napak, kot je ta,” je dejal.
Nekateri mediji so poročali, da ima Tovšakova počitniško hišo na Hrvaškem, v Keniji pa da živi njena sestra, zato so ugibali, da bi lahko Tovšakova zbežala tudi tja.
Slovenija s Kenijo nima sporazuma o izročanju
S Kenijo Slovenija nima sporazuma o izročanju, vendar bi glede na naravo kaznivega dejanja - nedovoljenega dajanja daril pravno podlago za izvedbo postopka izročitve lahko predstavljala Konvencija Združenih narodov proti korupciji, katere pogodbenici sta tako Slovenija kot tudi Kenija in pa notranje zakonodaje obeh držav, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Dodajajo, da bi pravno podlago načeloma lahko predstavljalo tudi načelo vzajemnosti, če pravna ureditev instituta izročitve v Keniji omogoča izvedbo postopka izročitve na podlagi načela vzajemnosti, torej brez obstoja mednarodne pogodbe. Skladno z obstoječo ureditvijo instituta izročitve v Sloveniji obstoj mednarodne pogodbe namreč ni predpostavka za izvedbo izročitvenega postopka oziroma za podajo prošnje za izročitev, še navajajo.
STA